EU je na tem ključnem področju zdaj odvisna od Azije. Bistvena je predvidena prilagoditev pravil o državnih pomočeh za lažjo vzpostavitev prvih proizvodnih zmogljivosti te vrste v Evropi.
Povpraševanje po čipih raste
Polprevodniki, bistvene sestavine vsake elektronske naprave, so “majhni čipi, zaradi katerih vse deluje – od pametnih telefonov in električnih skirojev do vlakov in celotnih pametnih tovarn“, je septembra ob napovedi zakona v govoru o stanju unije izpostavila predsednica komisije Ursula von der Leyen.
Globalno povpraševanje po čipih strmo raste, so v središču globalne tehnološke tekme in steber sodobnega gospodarstva, so v ventilatorjih, ki rešujejo življenja v pandemiji covida-19, in v električnih omrežjih, je von der Leynova dodala danes ob predstavitvi predloga.
Pandemija je boleče osvetlila ranljivost dobavnih verig polprevodnikov, pomanjkanje čipov je upočasnilo okrevanje, marsikje je ustavilo proizvodnjo, je predsednica še ponazorila pomen čipov. V avtomobilskem sektorju se je v lanskem letu proizvodnja v nekaterih članicah unije zmanjšala za tretjino.
Zakon tako po njenih besedah vsekakor prihaja ob pravem času. Zagotovil naj bi okrepitev evropske proizvodnje polprevodnikov s sedanjih devetih na najmanj 20 odstotkov svetovne proizvodnje do leta 2030, kar je eden temeljnih digitalnih ciljev unije.
Posebne ureditve za industrijo polprevodnikov
Sveženj, ki ga je danes predstavila komisija, vključuje predloge za povečanje zmogljivosti, krepitev naložb, sprostitev pravil o državnih pomočeh in vzpostavitev partnerstev s podobno mislečimi državami.
Jedro svežnja je vzpostavitev posebne ureditve za industrijo polprevodnikov s prilagoditvijo pravil o državnih pomočeh, ki bi pod strogimi pogoji članicam unije omogočala državno podporo pri vzpostavljanju prvih zmogljivosti te vrste v Evropi.
Izvršna podpredsednica komisije Margrethe Vestager, pristojna za digitalne načrte in tudi za konkurenco, je ob tem opozorila, da ne gre za spreminjanje ali izkrivljanje pravil, saj da gre za obstoječa pravila na podlagi veljavnih pogodb, ki pa se sedaj redko uporabljajo.
Državno pomoč bo mogoče uporabiti le za gospodarsko dejavnost, ki bo prva te vrste, kar v praksi pomeni, da to ne bo prizadelo drugih podjetij. Podpora bo morala biti sorazmerna in primerna, zagotavljati bo morala zanesljivo dobavo in koristiti celotni uniji.
Kratkoročni cilj zakona je okrepiti odpornost unije na prihodnje krize, dolgoročni pa zagotoviti njeno vodilno vlogo na tem strateškem trgu. Vse industrijske revolucije so se začele v Evropi in Evropa je lahko tudi prostor naslednje industrijske revolucije, je še poudarila predsednica komisije.
Te ambicije terjajo znatne javne in zasebne naložbe. Predlagani zakon naj bi po navedbah komisije spodbudil za več kot 43 milijard evrov javnih in zasebnih naložb.
Von der Leynova je napovedala dodatnih 15 milijard evrov do leta 2030, poleg že načrtovanih 30 milijard v okviru sklada za okrevanje, programa za raziskave Obzorje Evropa in nacionalnih proračunov. Poleg tega se nadejajo dolgoročnih zasebnih naložb.
STA
