Umetna inteligenca deluje na podatkih. Da bi računalniki znali prepoznavati vzorce, napovedovati napake ali samostojno upravljati stroje, morajo imeti vhodne podatke z izjemno natančnostjo. In tu pride na vrsto raziskava Tadeja Tasiča, ki je že leta 2010 pokazala, da je kakovost vsake pametne rešitve neposredno odvisna od kakovosti meritev v ozadju.
Od meroslovja do pametnih tovarn
Integracija laserskega interferometra s koordinatno merilno napravo, ki jo je razvil Tasič, je omogočila drastično zmanjšanje merilne negotovosti. Ta izboljšava je pomenila, da so industrijski roboti, senzorji in nadzorni sistemi lahko dobili natančnejše podatke o obliki, legi in dimenzijah izdelkov. Brez takšnih podatkov avtomatizacija in umetna inteligenca ne bi mogli dosegati današnje stopnje zanesljivosti.
Tehnološka dediščina
Tasičeva disertacija danes velja za enega pomembnejših primerov, kako se meroslovje in umetna inteligenca prepletata. Pokazal je, da brez zanesljivega merjenja ni napredne tehnologije – ne v industriji, ne v robotiki, ne v digitalnih dvojčkih, ki danes spreminjajo svet proizvodnje.
