Mladi so vešči pri uporabi digitalnih tehnologij, kadar gre za področja, ki jih zanimajo in ponujajo zabavo. Hitro in spretno najdejo različne aplikacije, prenašajo glasbo ter aktivno sodelujejo in komunicirajo preko družbenih omrežij. Vendar pa se pojavljajo težave, ko gre za digitalne spretnosti, ki so zunaj njihovega osebnega interesa.

Številni mladi imajo težave z uporabo urejevalnikov besedil ali programov za predstavitve, kaj šele z bolj kompleksnimi orodji. Zato, čeprav so mladi spretni in hitri pri uporabi pametnih telefonov, to ne pomeni nujno, da so suvereni uporabniki vseh vidikov digitalnih tehnologij.

Na šolah premalo poudarka na digitalni pismenosti

Glede digitalne pismenosti mladih v osnovnih šolah smo vprašali tehnološki in znanstveni center za otroke Modra delavnica, ki je bila ustanovljena pod okriljem Zavoda Simetris. Pravijo, da je situacija specifična, saj so računalniške vsebine izbirne, in vse je odvisno od učiteljev, kako motivirajo učence in kako sami razumejo ter predstavljajo te teme.

Na nekaterih šolah je ta vidik izobraževanja slabo urejen, kar lahko vodi do minimalnega razvoja digitalnih kompetenc pri učencih. Nekateri otroci lahko razvijejo te kompetence, če jim pri tem pomagajo starši, še posebej pri uporabi računalnika za pisanje in pripravo predstavitev, medtem ko drugi ostanejo nekompetentni na tem področju.

Dodajo še, ko se osredotočimo na bolj napredne in manj razširjene digitalne kompetence, kot so programiranje, ustvarjanje spletnih strani ter obdelava zvoka in videa, se vidi, da je znanja na teh področjih še manj. To predstavlja zamujeno priložnost, saj so to zanimiva področja, ki bi zagotovo privabila nekatere mlade, če bi imeli mentorje, ki bi jih vodili in jim pomagali pri razvoju teh spretnosti.

Namen Modre delavnice je dati otrokom izkušnjo naravoslovja in tehnike. Več o njih si lahko prebereta na njihovi spletni strani ali na tej povezavi.

Med mladimi obstaja veliko zanimanje

Trenutno poteka več dejavnosti v okviru projektov, ki jih Ministrstvo za digitalno preobrazbo financira znotraj programa Digitalne kompetence otrok in mladih. V Modri delavnici v Framu tudi sami izvajajo nekaj teh programov in opažajo, da obstaja veliko zanimanje med otroki in mladimi. To jasno kaže, da če imajo otroci in mladi dostop do možnosti in priložnosti, jih bodo aktivno izkoristili.

“V šolah vidim precej možnosti, da bi se otroci učili digitalnih kompetenc pri posameznih predmetih. Pri materinščini bi spoznavali urejevalnike besedila, različne slovarje, glasovno tipkanje, pri matematiki bi lahko spoznavali Excel, Photo Math, Wolfram ALfa in tudi kaj malega programiranja, pri različnih predmetih bi se lahko srečali z umetno inteligenco in Chat GPT ter ostalimi AI orodji. In učitelji bi seveda lahko učence usmerjali v načrtno uporabo digitalnih tehnologij,” z nami deli Danilo Kozoderc, vodja zavoda Simetris.

Pomembno je tudi, da se starši zavedajo pomanjkljivega digitalnega znanja svojih otrok ter jih usmerjajo in spodbujajo pri razvoju digitalnih kompetenc.

Kurikularna prenova v smeri digitalnih spretnosti

Trenutno poteka kurikularna prenova, kjer se vključujejo digitalne kompetence kot skupni cilj vseh predmetov, sporoča Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje. Poudariti želijo nekaj ključnih točk in pristopov, ki jih prenova upošteva in spremlja:

  • Digitalne spretnosti se vključujejo v kurikulum kot ključen element izobraževalnega procesa – Vzpostavljajo se smernice in standardi, ki bodo omogočili, da se otroci že v osnovnih in srednjih šolah učijo osnovnih računalniških spretnosti, pa tudi kritičnega razmišljanja, etike in varnosti na spletu.
  • Vlaga se v usposabljanje učiteljev, da bodo bolje razumeli in poučevali tehnologijo ter digitalne veščine – V ta namen izvajajo projekt Digitrajni učitelj, ki bo iz področja digitalnih kompetenc, finančne pismenosti in trajnosti usposobil najmanj 20.000 učiteljev. Projekt vključuje tudi spodbujanje motivacije učiteljev za poučevanje teh tem, saj so učitelji ključni za uspešno izvajanje kurikularnih sprememb.
  • Zavzema se za digitalizacijo izobraževalnih vsebin, da bi omogočili bolj interaktivno in privlačno učenje – To vključuje razvoj e-učbenikov, učnih platform in orodij, ki bodo podpirala učitelje in učence pri učenju digitalnih kompetenc. V ta namen se izvaja projekt E-torba, ki se v tem mesecu zaključuje in bo v brezplačno uporabo ponudil več kot 40 posodobljenih e-vsebin.

Ministrstvo za digitalno preobrazbo financira različne projekte. Te dejavnosti so namenjene spodbujanju digitalnih kompetenc med otroki in mladimi. V prihodnosti bodo razmislili tudi o možnostih za prenos teh dejavnosti v izobraževanje.

Kurikularno reformo vodi Zavod za šolstvo, v njej bo posodobljen tudi učni načrt za informatiko. “Če upoštevamo še dodajanje digitalnih kompetenc kot skupnega cilja najprej v osnovnošolskih, kasneje pa še v srednješolskih predmetih, menimo da je za opolnomočenje učencev in dijakov za uporabo digitalnih tehnologij v prihodnje poskrbljeno,” sporoča MVI.

Zaključijo, da se “Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje zaveda, da je digitalizacija ključna za prihodnost in da je pomembno, da otroci ter mladi pridobijo ustrezne kompetence. Skozi kurikularno prenovo in sodelovanje s šolami ter učitelji si prizadevamo zagotoviti, da bodo naši otroci pripravljeni na digitalno prihodnost. Hkrati pa se zavedamo, da se bo morala tudi izobraževalna paradigma nenehno prilagajati spremembam v tehnologiji. Zato ostajamo odprti za dialog in sodelovanje s strokovnjaki, starši, učitelji in vsemi, ki si želijo prispevati k izboljšanju digitalnega izobraževanja.“