Kot poroča RTV Slovenija, priznana ameriška psihiatrinja in profesorica na Stanfordu Anna Lembke opozarja, da ne gre za pomanjkanje močne volje, temveč za biološki odziv. V svoji uspešnici Dopaminska omama pojasnjuje, da so digitalne platforme zasnovane kot "digitalne igle", ki v naših možganih sprožajo stalne sunke dopamina - nevrotransmiterja, ki nas motivira k iskanju nagrad.
Lembkejeva poudarja, da so digitalni mediji izpopolnili tri ključne dejavnike zasvojljivosti: dostopnost, moč in negotovost. S pomočjo algoritmov ustvarijo popolno "drogo po meri" za vsakega posameznika. "Algoritmi optimizirajo čas gledanja in spodbujajo ekstremne vsebine, da bi nas čim dlje zadržali pred zasloni," pojasnjuje psihiatrinja.
Naše možgane primerja s prevesno gugalnico
Ko gugalnico preplavimo z užitkom, se telo odzove tako, da jo nagne na stran bolečine, kar nas vodi v kronični dopaminski primanjkljaj. Posebno ranljiva skupina so otroci in mladostniki, katerih razvijajoči se možgani še nimajo vzpostavljenih ustreznih zaščitnih mehanizmov.
"Kot družba ščitimo otroke pred alkoholom in igrami na srečo, pri digitalnih medijih pa imajo neomejen dostop do sistemov, ki so klinično zasvojljivi," opozarja Lembkejeva. Rešitev vidi v sistemskem preverjanju digitalne rabe v zdravstvu in večji etični odgovornosti tehnoloških gigantov. Lembkejeva zato po poročanju RTV Slovenija svetuje "digitalni post", popolno prekinitev uporabe zasvojljivih platform za vsaj štiri tedne. To je namreč čas, ki ga možgani potrebujejo, da ponovno vzpostavijo naravno homeostatsko raven dopamina. Čeprav živimo v "paradoksu obilja", kjer nam dostopnost vsega povzroča stres in nesrečo, psihiatrinja ostaja optimistična. Opaža namreč, da se mlajše generacije že same začenjajo odmikati od naprav in iščejo analogne izkušnje, ki jim omogočajo resnično prisotnost v trenutku.
