Evropski parlament je danes podprl akt o umetni inteligenci, s katerim prvič zakonsko ureja to področje v EU. Cilj nove zakonodaje je zagotoviti, da bo umetna inteligenca zanesljiva, varna in v skladu s temeljnimi pravicami, obenem pa podpirati inovacije in zagotoviti, da bo Evropa postala vodilna na tem področju.
Za akt je na plenarnem zasedanju v Strasbourgu glasovalo 523 poslancev, 46 jih je bilo proti, 49 vzdržanih.
Kakšne spremembe prinaša?
Nova pravila prepovedujejo aplikacije umetne inteligence, ki predstavljajo očitno tveganje za temeljne pravice. Med njimi so biometrični kategorizacijski sistemi, ki temeljijo na občutljivih značilnostih, družbeno točkovanje ali umetna inteligenca, ki se uporablja za manipuliranje s človeškim vedenjem.
Sistemi umetne inteligence, ki veljajo za visoko tvegane in se uporabljajo na primer v kritični infrastrukturi, izobraževanju, zdravstvenem varstvu, kazenskem pregonu, upravljanju meja ali volitvah, bodo morali izpolnjevati stroge zahteve.
Modeli umetne inteligence, ki se hitro širijo, bodo morali biti skladni s pravili unije o avtorskih pravicah, najmočnejši modeli pa bodo morali izpolnjevati dodatne varnostne zahteve.
Z umetno inteligenco ustvarjene ali manipulirane vsebine, t. i. deepfakes na spletu pa bo v prihodnje treba jasno označiti.
Akt se bo začel uporabljati postopoma
Novo zakonodajo mora potrditi še Svet EU, kar bo predvidoma storil spomladi. Akt bo začel veljati 20 dni po objavi v uradnem listu EU, uporabljati pa se bo začel postopoma.
Najprej, v šestih mesecih po začetku veljavnosti nove zakonodaje, bodo morali v EU začeti izvrševati prepovedi, povezane z umetno inteligenco. Devet mesecev po začetku veljavnosti naj bi začeli uporabljati splošna pravila, obveznosti za sisteme z visokim tveganjem pa v treh letih, poroča STA.
