V digitalnem svetu, kjer umetna inteligenca vse pogosteje nadomešča človeške presoje, ostaja ena stvar skrita pred očmi javnosti: kakovost vhodnih podatkov. Tadej Tasič opozarja, da umetna inteligenca ni boljša od svojih vhodnih meritev – in napačne meritve lahko vodijo do tragičnih posledic.
Šum, ki stane življenja
Tasič navaja primere, kjer neopazne napake v meritvah vodijo do napačnih odločitev:
- MRI naprava, ki zaradi šuma v podatkih označi zdravo tkivo kot rakavo.
- Avtonomni avtomobil, ki ne prepozna pešca zaradi senzorja z zamikom.
- Pametni sistemi za nadzor okolja, ki napačno zaznajo dim in sprožijo napačne ukrepe.
»V prometu lahko sistem, ki prepozna prometni znak dve sekundi prepozno, pomeni tveganje za nesrečo,« opozarja Tasič.
Potrebujemo novo kulturo odgovornosti v podatkovni znanosti
Tadej Tasič poudarja, da odgovornost za delovanje umetne inteligence ne leži le pri programerjih in podjetjih, temveč tudi pri tistih, ki skrbijo za zajem in interpretacijo podatkov.
Njegovo raziskovalno delo spodbuja razvoj verodostojnih, certificiranih merilnih sistemov, ki lahko zagotovijo, da so podatki resnični, točni in brez šuma. Brez tega, opozarja Tasič, bo prihodnost umetne inteligence negotova – in v določenih primerih celo nevarna.
