Kar 25 odstotkov delovnih mest po vsem svetu je potencialno izpostavljenih vplivu generativne umetne inteligence (GenAI), razkriva novo poročilo Mednarodne organizacije dela (ILO) in Nacionalnega raziskovalnega inštituta Poljske (NASK). Najbolj ogrožena so administrativna delovna mesta in poklici v sektorjih z visoko stopnjo digitalne integracije.

Podrobna globalna ocena vpliva GenAI

Poročilo z naslovom Generativna umetna inteligenca in delovna mesta: natančnejši globalni indeks poklicne izpostavljenosti velja za doslej najtemeljitejšo globalno analizo vpliva GenAI na trg dela. Avtorji poudarjajo, da se delovna mesta ne bodo nujno izgubljala, temveč se bodo predvsem preoblikovala.

»Šli smo dlje od teorije in razvili orodje, ki temelji na resničnih delovnih mestih,« je dejal Pawel Gmyrek, višji raziskovalec pri ILO in glavni avtor poročila. »Združili smo človeško oceno, strokovno analizo in modele GenAI, da bi ustvarili metodo, ki jo lahko države uporabijo za natančno oceno tveganja in odzivanje.«

Administrativna delovna mesta, mediji ... 

Po podatkih poročila je svetovna stopnja izpostavljenosti preobrazbam ali izgubam služb 25 odstotkov, medtem ko v državah z visokimi dohodki ta delež dosega kar 34 odstotkov. To je predvsem posledica večje digitalne povezanosti in uporabe naprednih tehnologij.

Najbolj ranljiva so administrativna delovna mesta, kjer lahko GenAI nadomesti ponavljajoča se opravila, kot sta vnos podatkov in obdelava dokumentov. Izpostavljena so tudi kognitivna delovna mesta v sektorjih, kot so mediji, razvoj programske opreme in finance.

Izrazite razlike med spoloma

Analiza opozarja tudi na izrazite razlike med spoloma: v razvitih državah kar 9,6 odstotka žensk dela na delovnih mestih, ki so močno izpostavljena avtomatizaciji, medtem ko je delež moških le 3,5 odstotka.

»Ta indeks pomaga ugotoviti, kje ima lahko GenAI največji vpliv, da lahko države bolje pripravijo in zaščitijo delavce,« je poudaril Marek Troszinski iz NASK, soavtor poročila.

Poziv vladam, delodajalcem in sindikatom

Čeprav GenAI ponuja številne možnosti za povečanje produktivnosti, poročilo opozarja, da bodo učinki močno odvisni od hitrosti uvedbe, stanja infrastrukture in digitalnih znanj zaposlenih.

»Tehnične omejitve, razlike v infrastrukturi in pomanjkanje znanj pomenijo, da bo izvajanje GenAI neenakomerno,« je opozorila Janine Berg, višja ekonomistka pri ILO.

Zato poročilo poziva vlade, delodajalce in sindikate, naj sodelujejo v socialnem dialogu ter oblikujejo politike, ki bodo zaščitile delavce, spodbujale dodatno usposabljanje in zagotavljale pravičen prehod v najbolj izpostavljenih sektorjih.

Umetna inteligenca lahko poveča neenakosti

Zaključki poročila se ujemajo z oceno Mednarodnega denarnega sklada (IMF) iz leta 2024, ki napoveduje, da bi umetna inteligenca lahko vplivala celo na 40 odstotkov delovnih mest po svetu, pri čemer bodo najbolj prizadeta prav razvita gospodarstva.

Generalna direktorica IMF Kristalina Georgieva je ob tem opozorila: »V večini scenarijev bo umetna inteligenca verjetno poslabšala splošno neenakost - trend, ki ga morajo oblikovalci politik proaktivno obravnavati.«