Mariborska ministrica za digitalno preobrazbo, Emilija Stojmenova Duh, pravi, da bi digitalne bone preklicala, če bi to bilo mogoče. Po njenem mnenju ne bodo prispevali k digitalnem opismenjevanju mladih in starejših, ampak bodo povečali digitalni in socialni razkorak. Ocenjuje, da bo država za ukrep porabila 60 milijonov evrov, ob tem pa financirala opremo, ki je v večini narejena v tujini.

Digitalni bon bo po njenem mnenju naredil več škode kot koristi

Dodelitev digitalnih bonov je uredila vlada Janeza Janše, in sicer za digitalno opismenjevanje mladih in starejših. Od 15. junija jih lahko koristijo starejši osnovnošolci, dijaki in študentje. Boni so vredni 150 evrov, z njimi pa lahko kupijo novo, obnovljeno ali rabljeno računalniško opremo. Boni so sicer predvideni tudi za starejše od 55 let, toda za unovčitev se bodo morali udeležiti brezplačnega izobraževanja. Ta bi se naj začela avgusta.

Digitalni bon ne bo pomagal pri dvigu digitalne pismenosti ali digitalne vključenosti. Ravno nasprotno – povečal bo tako digitalni kot socialni razkorak.

Mariborska ministrica za digitalno preobrazbo, Emilija Stojmenova Duh, je ob začetku uveljavljanja digitalnih bonov komentirala, da je bon v večini namenjen financiranju opreme, ki je narejena v tujini, pri njenem razvoju slovenska podjetja niso imela nobene bistvene vloge ali koristi. Ocenila je, da bodo za digitalne bone namenili 60 milijonov evrov.

“Digitalni bon ne bo pomagal pri dvigu digitalne pismenosti ali digitalne vključenosti. Ravno nasprotno – povečal bo tako digitalni kot socialni razkorak. Višina bona je takšna, da socialno ogroženim ne bo omogočila nakupa opreme, ki jo potrebujejo, medtem ko bodo ostalim, ki opremo že imajo, omogočilo nakup dragih pripomočkov, ki v nobenem pogledu ne bodo prispevali k dvigu digitalne pismenosti,” je zapisala na Twitterju.

Opozorila tudi na težave, ki jih bodo ob tem imeli starejši

“Seveda sem jezna, da porabljamo toliko denarja za nakup opreme, ob dejstvu, da bi lahko ta sredstva bistveno bolj koristno uporabili. Seveda bi preklicala v trenutku, če bi bilo to mogoče. Ampak ni,” je zapisala. Ob tem je še dejala, da bo energijo usmerjala v to, kar je mogoče narediti v prihodnje.

Seveda sem jezna, da porabljamo toliko denarja za nakup opreme, ob dejstvu, da bi lahko ta sredstva bistveno bolj koristno uporabili. Seveda bi preklicala v trenutku, če bi bilo to mogoče. Ampak ni.

Mariborčanka je opozorila še na težave, ki jih bodo imeli pri koriščenju bona starejši. “Čeprav smo veliko poslušali kako bo bon pomagal tudi starejšim, ‘pozabili’ so nam omeniti število starejših, ki bodo lahko koristili bon. ‘Pozabili’ so tudi razmisliti kako bodo do usposabljanj prišli mobilno ovirani, torej osebe, ki bi jim digitalizacija še posebej prišla prav,” je zapisala. 

V dnevu in pol jih je unovčilo skoraj 6000 posameznikov

Prvi dan veljavnosti digitalnih bonov ’22 so trgovine z računalniško opremo zabeležile kar precejšen naval. Danes do 11. ure je bilo tako skupno unovčenih za 826.438 evrov digitalnih bonov, izhaja iz podatkov, ki jih je za STA posredovala vladna služba za digitalno preobrazbo. Bone je v prvem dnevu in pol unovčilo 5885 posameznikov. Skupno je po podatkih vladne službe 219.852 upravičencev, za bone pa je skupno dodeljenih 32,98 milijona evrov finančnih sredstev.

Gneča predvsem v Big Bangu

Daleč največ digitalnih bonov je bilo unovčenih v trgovinah Big Bang. Danes do 11. ure je bilo v njihovih poslovalnicah zabeleženih 4120 unovčitev bonov v skupni vrednosti 499.546 evrov. Na drugem mestu je trgovina Istyle, ki se specializira za prodajo izdelkov podjetja Apple. Pri tem trgovcu je bilo opravljenih 585 unovčitev vrednih 86.826 evrov.

Sledila sta trgovca Harvey Norman in Anni, ki sta zabeležila podobne številke. Pri prvem je bilo ustvarjenih 319 unovčitev v vrednosti 43.570 evrov, pri drugem pa 329 unovčitev v vrednosti 41.332 evrov. Pri trgovcu EPL, ki se prav tako specializira za prodajo Applovih izdelkov, je bilo 218 unovčitev v skupni vrednosti 32.173 evrov. Spletni trgovec Mimovrste je zabeležil 146 unovčitev digitalnih bonov, upravičenci pa so z njimi ustvarili za 18.900 evrov prometa.

Več kot 100 unovčitev bonov je bilo še pri podjetju Legit marketing, in sicer so upravičenci v 103 unovčitvah pri njih pustili 1302 evra. Lestvico prvih deset ponudnikov zaključujejo še E-misija (78 unovčitev v vrednosti 10.810 evrov), Spar (78 unovčitev v vrednosti 10.360 evrov) in Mercator (75 unovčitev v skupni vrednosti 9596 evrov), še izhaja iz podatkov vladne službe za digitalno preobrazbo.