Satelit TRISAT-R neprekinjeno preletava skozi srce ionosfere in notranjega Van Allenovega sevalnega pasu, ki velja za enega izmed najbolj sevalno zahtevnih okolij v vesolju. S številnimi programskimi posodobitvami, izvedenimi v orbiti, je bila misija uspešno stabilizirana. Kot rezultat teh naporov, satelit vsak dan zagotavlja dragocene podatke o sevanju, ki jih pridobiva iz instrumentov, nameščenih na njegovem krovu, pri čemer so ključni prispevki od mariborskega podjetja SkyLabs, CERN in ESA.

Misija TRISAT-R, z več kot 16 meseci uspešnega delovanja v enem izmed najbolj sevalno zahtevnih okolij, ponuja navdihujoč primer uporabe izjemno majhnih in energetsko učinkovitih tehnologij v obliki cenovno dostopnih nano-sond za realnočasovno spremljanje okolja. Zbrani podatki imajo širok spekter uporabnosti, vključno s spremljanjem vesoljskega vremena, kar odpira popolnoma nove možnosti, ki presegajo tradicionalne metode oddaljenega opazovanja Zemlje.

»Technology image of the week«

“Samo predstavljajte si, da je izjemno miniaturna kamera, velika manj kot dva kubična milimetra, na krovu satelita TRISAT-R, ki kroži v srednji Zemljini orbiti na višini 6000 km, naredila fotografijo izjemno velikega objekta – našega prelepega planeta Zemlje,” pove dr. Iztok Kramberger s Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru ter direktor za inovacije pri podjetju SkyLabs.

Zemlja skozi 2-milimetrsko lečo posneta na razdalji 6000 km.

“Na krovu satelita sta dve miniaturni kameri, ki služita kot tehnološki demonstraciji uporabe visoko miniaturne tehnologije slikanja, za namen naših prihodnjih raziskav in razvoja najsodobnejših sistemov za določanje in nadzorovanje usmerjanja satelitov. Medtem, ko je bil naš glavni cilj eksperimenta zajemanje ‘učinka črnega sonca’ (ang. Black Sun Effect), ki ga povzroči prelivanje slikovnih točk na senzorju kamere med slikanjem sonca, nam je uspelo posneti tudi to osupljivo fotografijo našega planeta Zemlja,” pojasnjuje dr. Kramberger in doda, da je fotografija izjemno nizke ločljivosti, saj miniaturne kamere niso namenjene slikanju ali oddaljenemu opazovanju Zemlje, obenem pa satelit za svoje usmerjanje uporablja zgolj nizko energijsko aktivno krmiljenje magnetnega momenta in posledično je težko doseči boljše usmerjanje.

Objavo Earth through a 2-mm lens si lahko ogledate na spletni strani ESA ali na tej povezavi.

“Obe miniaturni kameri na krovu sta neposredno izpostavljeni močnemu sevanju brez kakršne koli zaščite. Tako nam ni le uspelo načrtati in izdelati našega prvega integriranega vezja za vesoljsko rabo v manj kot 18 mesecih, med dobro znano pol-prevodniško krizo, ampak uspešno demonstriramo tudi njegove zmogljivosti, ki omogočajo, da naše tehnologije z visoko stopnjo integracije uspešno delujejo tudi v sevalno najzahtevnejših okoljih,” zaključi dr. Kramberger in doda: “Z ustvarjanjem novih prebojnih tehnologij in tehnološkega razvoja ter ohranjanjem znanja v Sloveniji, zagotavljamo trajnostni razvoj tako z znanstvenega, izobraževalnega kot gospodarskega vidika.“