V Evropski uniji se bije ena najbolj vročih bitk na področju digitalnih pravic, in sicer boj za uredbo, znano pod imenom Chat Control 2.0. Pod pretvezo zaščite otrok pred spolnimi zlorabami odpira vprašanja, ki bi lahko korenito spremenila način, kako razumemo zasebnost, šifriranje in varnost spletne komunikacije.
Zgodovinski precedens množičnega nadzora?
Pobudnica predloga, nekdanja komisarka za notranje zadeve Ylva Johansson, je leta 2022 predstavila uredbo, ki bi digitalnim platformam, vse od Facebooka in WhatsAppa do oblačnih storitev in spletnih igralnic, naložila obveznost prepoznavanja ter prijavljanja gradiva spolne zlorabe otrok (CSAM) celo v zasebnih pogovorih.
Čeprav so jo nekatere otroške organizacije pozdravile, je uredba sprožila oster odpor. Kritiki opozarjajo, da gre za zgodovinski precedens množičnega nadzora, ki spodkopava šifriranje od konca do konca - enega zadnjih jamstev varnih digitalnih komunikacij.
Pod pretvezo zaščitnikov otrok si odpirajo vrata
Raziskava mreže BIRN razkriva močne povezave med Evropsko komisijo, nevladnimi organizacijami in podjetji, ki razvijajo tehnologijo za skeniranje vsebin. Največkrat se omenja organizacija Thorn, ki sta jo ustanovila igralca Ashton Kutcher in Demi Moore. Čeprav se predstavlja kot dobrodelna, Thorn svoja orodja umetne inteligence prodaja na trgu, tudi ameriškim varnostnim agencijam, in s tem ustvarja milijonske prihodke.
Po mnenju strokovnjakov imajo tovrstne skupine dvojno vlogo: javnosti se kažejo kot zaščitniki otrok, hkrati pa kot ponudniki tehnoloških rešitev pritiskajo na zakonodajalce in si odpirajo vrata do novih trgov.
Gre res za varovanje otrok?
BIRN je dokumentiral številna srečanja med Thornom in ključnimi evropskimi odločevalci - od Ylve Johansson in Ursule von der Leyen do evropskih poslancev. V ozadju so tudi povezave z organizacijo WeProtect Global Alliance, kjer so v upravnih odborih sedeli visoki uradniki Evropske komisije, ameriški in britanski predstavniki, pa tudi vodstvo Thorna, piše Index.hr.
Takšna prepletenost sproža vprašanja o konfliktih interesov in o tem, ali gre res za varovanje otrok ali predvsem za spodbujanje lastnih poslovnih interesov.
Kritiki opozarjajo: Šifriranje varuje tudi otroke
Proti uredbi se glasno oglašajo aktivisti za digitalne pravice, raziskovalci in celo nekateri vladni uradniki. Opozarjajo, da je šifriranje ključno za zaščito ne le državljanov, temveč tudi otrok, saj preprečuje vdor plenilcev v osebne račune in zasebne podatke.
Strokovnjaki s področja varnosti, med njimi profesorji z univerz Johns Hopkins in Cambridge, opozarjajo na nevarnosti: tehnologija skeniranja prinaša ranljivosti, ki bi lahko odprle vrata hekerjem, organom pregona pa omogočila širitev nadzora še na druga področja, vse od terorizma do političnih kaznivih dejanj.
Bitka se nadaljuje
Uredba še ni sprejeta, a razprave o njej razkrivajo nevaren trend: zasebnost in varnost uporabnikov se vse bolj postavljata v ozadje pred interesi industrije nadzora.
Ključno vprašanje, ki ostaja, je preprosto: ali bo predlog res zaščitil otroke, ali pa predvsem ustvaril nov dobičkonosen trg tehnologij za nadzor?
