Udeleženci so na dogodku odprli ključna vprašanja o tem, kako bo tehnologija spremenila vsakdan v učilnicah. Med govorci pa je nastopil tudi prof. dr. Marjan Krašna s Filozofske fakultete Univerze v Mariboru, ki je opozoril, da se je z vzponom orodij, kot je ChatGPT, vloga učitelja in učenca za vedno spremenila.
Potrebno je izobraževanje in kritično mišljenje
Dr. Krašna je uvodoma izpostavil, da se v dobi umetne inteligence (UI) pedagogi soočajo z novo, veliko bolj zapleteno nalogo. Sam sicer UI vidi kot osebnega pomočnika, ki učečim nudi takojšnje povratne informacije in prilagojeno učenje, vendar hkrati opozarja na nevarnost nekritičnega sprejemanja informacij.
Poudaril je, da algoritmi niso nezmotljivi, saj so naučeni na podatkih, ki v sebi skrivajo pristranskosti in sintaktične nedorečenosti. "Sam imam zapleteno nalogo, ker učim, da naj mladi razmišljajo s svojo glavo," je dejal. Po njegovem mnenju je zato nujno, da se v izobraževanje vključi kritično presojanje: "Potrebno je izobraževanje in kritično mišljenje, torej ali je tisto, kar dobimo kot rezultat, sploh smiselno."
Hiter napredek spletnih klepetalnih robotov
[[image_1_article_85713]]
Statistični podatki, ki jih je predstavil, kažejo na velik razkorak med generacijami. Še novembra 2023, torej eno leto po tem, ko je prišel ChatGPT v splošno uporabo, več kot 30 % učiteljev ni ločilo, ali je avtor zapisa učenec ali umetna inteligenca, le 13 % pa jih je tehnologijo videlo kot koristno. Na drugi strani so študenti že marca 2024 množično posvajali napredne, plačljive verzije klepetalnikov, medtem ko so učitelji na tem področju močno zaostajali. Januarja 2025 pa so se stvari nekoliko spremenile. Manj učencev je začelo uporabljati plačljivo verzijo, a so umetno inteligenco izkoriščali predvsem za iskanje osnovnih informacij, ne več za prevajanje in težje procese, kot so to počeli v preteklosti. "Potrebno je, da mlade izobražujemo o umetni inteligenci, ne smemo pa pričakovati, da bodo učitelji to sami vedeli in z njimi delili," je poudaril dr. Krašna.
Ob tem je opozoril, da prepovedi nimajo smisla, saj učeči te sisteme že uporabljajo. "UI sistemi so le orodja in orodja se je treba naučiti uporabljati. Nima smisla, da jim to prepovemo, ampak raje razložimo."
Splet ničesar ne pozabi
Poleg tehnične uporabe pa je govorec izpostavil tudi vprašanje etike, zasebnosti in človeškega dostojanstva. Ker "splet nič ne pozabi", se morajo mladi zavedati tveganj, ki jih prinaša deljenje podatkov z algoritmi.
Meni, da ostaja en ključni izziv, in sicer, kako umetno inteligenco naučiti človeških norm in vrednot, da bi v prihodnosti služila človeku. "V nasprotnem primeru bo UI v danem trenutku ugotovila, da je bolje, da nas sploh ni," je opozoril in zaključil, da je ravno zaradi tega odgovornost vseh v izobraževalnem procesu poskrbeti, da bo nova generacija pripravljena na tveganja, še preden se ta sploh uresničijo.
"Če bomo pri tem uspešni pa v tem trenutku nisem prepričan."
