Ste se kdaj vprašali, kaj se zgodi s krvjo, ki jo odvzamejo za biološke preiskave in so raziskave pokazale, da gre za kri, brez zdravstvenih težav? Vsak dan v laboratorijih Zdravstvenega doma Adolfa Drolca Maribor opravijo okoli 1000 odvzemov krvi, poleg tega pa je potrebno upoštevati še številne odvzeme v Centru za transfuzijsko medicino UKC Maribor.

Kri, ki je bila odvzeta za raziskovalne namene, se ne sme uporabiti za transfuzijo

Po opravljenih preiskavah se z preostalo krvjo rokuje v skladu s predpisi o bioloških infektivnih odpadkih in varnostnih protokolih, zapiše Jolanda Prah, spec. med. biokem, vodja Službe za laboratorijsko diagnostiko Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca Maribor ter pojasni: »Vzorci odvzete krvi se hranijo sedem dni, če bi bilo potrebno dodatno testiranje ali preverjanje rezultatov. Po sedmih dneh se kri v epruvetah zavrže v ustrezno označene posode, ki zahtevajo posebno ravnanje in se odstranjujejo prek specializiranih podjetij, ki poskrbijo za varno uničenje bioloških vzorcev.«

Na ta način se kri, ki je bila odvzeta za diagnostične namene, čeprav z njo ni nič narobe, ne sme uporabiti za transfuzijo in se jo na varen način zavrže.

Različno skladiščenje krvi

Kri se lahko skladišči različno dolgo, odvisno od vrste preiskave in načina shranjevanja: »Polna kri se običajno analizira v nekaj urah po odvzemu. Če je potrebno daljše shranjevanje, se shrani pri 2–8 °C in običajno ne več kot 24 do 48 ur. Serum ali plazma (po ločitvi od krvnih celic) se lahko shrani pri 4 °C do nekaj dni, odvisno od preiskave,  pri temperaturi -20 °C ali nižje več tednov ali mesecev in pri temperaturi - 80 °C lahko ostane več let (za posebne raziskave, kot so genetske analize),« Prah natančno pojasni shranjevanje krvi in plazme.

Razlike med krvodajalsko kri in krvjo za biokemične raziskave

Kot nam pojasnijo s Centra za transfuzijsko medicino UKC Maribor, po odvzemu krvi na krvodajalski akciji sprva opravijo serološke in virološke preiskav: »Vsako enoto krvi ločimo na eritrocite (rdeče krvničke), trombocite (krvne ploščice) in plazmo (tekoči rumeni del krvi brez celic). Zato pravimo, da lahko en krvodajalec z enim darovanjem krvi pomaga trem različnim bolnikom. Vsako komponento krvi shranjujemo na optimalnih temperaturnih pogojih.«

En krvodajalec z enim darovanjem krvi pomaga trem različnim bolnikom. Vsako komponento krvi shranjujejo na optimalnih temperaturnih pogojih.

Če se po preiskavah izkažejo kakršnekoli odstopanja od normale, krvi ne sprostijo za izdajo, saj so pravila z veljavno zakonodajo zelo strogo napisana. »Krvi oziroma komponent krvi za zdravljenje pacientov ne uporabimo, če se pojavijo kakšna odstopanja pri testiranju krvi in v primerih, ko preteče optimalni časovni rok od odvzema polne krvi,« pojasnijo iz Centra za transfuzijsko medicino UKC Maribor.

»Darovana krvi temelji na prostovoljnem, neplačanem krvodajalstvu,  zato pri ravnanju s krvjo  upoštevamo vse strokovne in pravne predpise ter etična načela.«