Po poročanju portala slo24.si se izgorelost pojavlja kot vse bolj pogosta težava med zaposlenimi. Gre za proces postopnega izčrpavanja, kjer posameznik presega svoje meje, da bi zadovoljil pričakovanja sebe in okolice.
Rezultat je psihofizični zlom
Končni rezultat je psihofizični zlom, ki se kaže na več ravneh - čustveni, telesni, vedenjski, motivacijski in kognitivni. Na čustveni ravni se kaže z depresijo, razdražljivostjo in občutkom praznine, medtem ko telesno spremljajo kronična utrujenost, glavoboli in omotica. Vedenjski znaki vključujejo impulzivnost in konflikte s sodelavci, motivacijski pa izgubo vneme in razočaranje. Pogosto se pojavi tudi izguba koncentracije, pozabljivost in občutek brezupa.
Izgorevanje pa ni duševna motnja, temveč duševna težava, ki najbolj ogroža produktivne, ustvarjalne in odgovorne, torej vodilne delavce, samostojne podjetnike, učitelje, gostince in zdravstveno osebje, še piše prej omenjeni portal. Prav tako lahko prizadene študente, strokovnjake tehničnih poklicev in menedžerje.
Glavni razlog za ranljivost je pogosto preplet osebnih vrednot in pričakovanj okolice
Posamezniki, ki svojo vrednost merijo prek dela in dosežkov, so še posebej izpostavljeni izgorelosti. Ključna preventiva pa je, po poročanju slo24.si, da se zavedamo svojih mej in si postavljamo realne cilje, sodelujemo s sodelavci ter sproti rešujemo konflikte.
Okrevanje po izgorelosti lahko traja tudi več let, a omogoča prepoznavanje novih poti in zdravejšega načina življenja.
