Težave z aknami pri najstnikih: Kako pomagati?

Navadne ali vulgarne akne (Acne vulgaris) so ene najpogostejših kroničnih vnetnih bolezni kože, ki prizadenejo več kot 85 % mladostnikov v obdobju adolescence. V članku bomo obravnavali etiologijo, patogenezo, različne klinične oblike in možnosti zdravljenja aken ter poudarili njihov vpliv na duševno zdravje mladostnikov.

Etiologija in patogeneza aken

Razvoj aken je posledica medsebojnega delovanja več dejavnikov, med katerimi so najpomembnejši:

povečano izločanje loja (seboreja),
pospešena keratinizacija izvodil lojnic,
razrast bakterije Cutibacterium (Propionibacterium) acnes v lojnicah,
sproščanje vnetnih mediatorjev,
hormoni,
genetska predispozicija,
stres in
prehrana.

Akne se pojavljajo na t. i. seboroičnih predelih, kjer se nahaja največ lojnic – najpogosteje na obrazu, lahko pa tudi na hrbtu, ramenih in prsnem košu. V pilosebacealnih foliklih se zaradi čezmerne tvorbe loja in odluščenih epitelijskih celic (keratinocitov) zamašijo izvodila. Ob tem se sprožijo vnetni procesi, ki vodijo v pojav značilnih kliničnih sprememb.

Oblike aken

Akne se lahko pojavljajo v različnih oblikah. Glede na značilnosti jih delimo na nevnetne in vnetne oblike. Med nevnetne akne sodijo zaprti in odprti komedoni, vnetne oblike pa vključujejo papule, pustule, nodule in abscese.

V klinični praksi akne razvrščamo v tri osnovne oblike:

komedonske akne,
papulopustulozne akne in
konglobatne akne.

Komedonske akne so značilne predvsem za obraz in se kažejo kot zaprti komedoni – drobne papule bele ali kožne barve. Če vrh izvodila počrni (zaradi melanina in oksidiranega loja), govorimo o odprtih komedonih. Papulopustulozne akne predstavljajo vnetno obliko bolezni in se kažejo kot drobne, rdečkaste, boleče papule in pustule. Konglobatne oz. nodulocistične akne so najtežja oblika bolezni. Pogosteje se pojavljajo pri moških in se kažejo z globokimi vnetnimi vozli (nodusi) ter abscesi, ki se lahko združujejo v večje lezije. Pogosto pustijo trajne brazgotine, poleg obraza pa prizadenejo še hrbet in prsni koš.

Glede na resnost akne razvrščamo v tri stopnje: blage, zmerne in hude. V povprečju akne trajajo od dve do tri leta, pri čemer je potek pogosto težji in dolgotrajnejši pri dečkih. Diagnoza aken temelji na natančni anamnezi in značilni klinični sliki.

Zdravljenje aken

Akne zdravimo postopno, individualno in v skladu s strokovnimi smernicami. Pri izbiri terapije upoštevamo stopnjo izraženosti in razširjenosti bolezni, spol in starost bolnika, trajanje bolezni ter odziv na predhodna zdravljenja. Glavni cilji zdravljenja so zmanjšanje izločanja loja, umiriti vnetje, preprečevanje nastanka mikrokomedonov in preprečevanje dolgoročnih posledic, kot so hiperpigmentacije in brazgotine. Za uspešno zdravljenje aken je ključno, da bolnika in njegove bližnje ustrezno poučimo o poteku in pričakovanjih terapije. Klinično se zadeva ne izboljša takoj, temveč običajno šele po dveh oz. treh mesecih, zdravljenje pa lahko traja več mesecev ali let. Ker mladostniki pogosto pričakujejo hitre rezultate, je pri zdravljenju ključna potrpežljivost in vztrajnost. Med pogostejše razloge za slabo adherenco ter posledično manjšo učinkovitost zdravljenja uvrščamo pomanjkanje podpore in razumevanja s strani družine in okolice.

Zdravljenje blagih aken

Blage akne zdravimo z lokalnimi pripravki, najpogosteje z:

benzoil peroksidom v obliki kreme ali gela, ki deluje protibakterijsko in komedolitično. Na kožo ga običajno nanašamo enkrat dnevno. Bolnike moramo opozoriti, da lahko povzroči draženje kože ter beljenje tkanin in las. V kombinaciji s topikalnimi ali sistemskimi antibiotiki se njegova učinkovitost poveča, hkrati pa zmanjša tveganje za razvoj bakterijske rezistence;
topikalnimi retinoidi (tretinoin, adapalen), ki delujejo komedolitično in so na voljo v obliki kreme ali gela. Nanesemo jih enkrat dnevno, zvečer, v tankem sloju. Najpogostejši neželeni učinki v začetni stopnji zdravljenja so draženje, suhost in luščenje kože. Za boljšo prenašanje se priporoča postopno uvajanje: začetno nanašanje vsak drugi ali tretji dan, nato pa postopno prehajanje na vsakodnevno uporabo;
topikalnimi antibiotiki, kot sta klindamicin in eritromicin (v obliki raztopin, krem ali gelov). Uporabljajo se predvsem pri vnetnih oblikah blagih aken, pogosto v kombinaciji z benzoil peroksidom, kar dodatno poveča terapevtsko učinkovitost;
azelainsko kislino, ki ima komedolitične, protibakterijske in protivnetne učinke. Ob redni uporabi lahko izboljša tudi povnetno hiperpigmentacijo. Nanaša se dvakrat dnevno. Možni neželeni učinki vključujejo blag, pekoč občutek, srbenje, rdečico ali luščenje kože, ki običajno izzvenijo v prvih tednih zdravljenja.

Pri zdravljenju blagih oblik aken imajo poleg osnovne terapije pomembno vlogo tudi dermokozmetični izdelki z aktivnimi učinkovinami. Med najpogosteje uporabljenimi je klorheksidin diglukonat, ki deluje protimikrobno proti bakteriji Cutibacterium (Propionibacterium) acnes in s tem prispeva k zmanjšanju vnetja. Uporabljajo se tudi hidroksi kisline.

Alfa hidroksi kisline (AHA), kot je glikolna kislina, imajo v nižjih koncentracijah vlažilni učinek, v višjih pa delujejo keratolitično – s spodbujanjem luščenja poroženele plasti kože preprečujejo nastanek komedonov. Beta hidroksi kisline (BHA), zlasti salicilna kislina, zaradi svoje lipofilnosti prodirajo globoko v lojnice, kjer delujejo komedolitično, protivnetno in spodbujajo regeneracijo kože. Med učinkovinami, ki uravnavajo izločanje sebuma in hkrati delujejo protivnetno, izstopa niacinamid. Eterično olje čajevca deluje antibakterijsko in protivnetno ter tako pripomore k zmanjšanju izraženosti vnetnih sprememb.

Zdravljenje zmernih in hudih aken

Zdravljenje zmernih in hudih oblik aken zahteva sistemsko terapijo, ki vključuje antibiotike, retinoide ali hormonsko zdravljenje pri ženskah. Kot terapija prve izbire se uporabljajo tetraciklini (doksiciklin), lahko pa tudi makrolidi (azitromicin in eritromicin). Sistemsko antibiotično zdravljenje se pogosto kombinira z lokalno uporabo retinoidov ali benzoil peroksida. Pri ženskah je učinkovita tudi peroralna hormonska kontracepcija, ki pomaga uravnavati hormonsko ravnovesje in s tem zmanjšuje simptome aken.

Za zdravljenje najtežjih oblik aken se uporablja sistemski retinoid izotretinoin, ki je izjemno učinkovit, vendar je zaradi teratogenosti njegova uporaba strogo kontraindicirana pri nosečnicah in ženskah v rodni dobi, razen če so izpolnjeni vsi pogoji za zanesljivo preprečevanje nosečnosti. Med najpogostejše neželene učinke izotretinoina sodijo suhost kože in sluznic, nočne motnje vida, povišane vrednosti jetrnih transaminaz, hiperlipidemija ter mišične bolečine (mialgije).

Nega kože

Pravilna in dosledna nega kože je najbolj pomemben dejavnik pri zdravljenju oz. preprečevanju aken. Priporoča se vsakodnevno čiščenje kože z blagimi sredstvi, ki ne porušijo naravnega pH in prispevajo k zmanjšanju števila bakterij na površini kože. Ti izdelki naj bodo nekomedogeni, narejeni na vodni osnovi ter brez dodanih dišav in konzervansov. Zaradi povečane fototoksičnosti, ki jo povzročajo nekatera zdravila za zdravljenje aken (retinoidi, benzoil peroksid, kisline in tetraciklini), je nujna uporaba učinkovite zaščite pred UV žarki. Pri prekrivanju rdečice so priporočljivi preparati z zelenkastim pigmentom, saj učinkovito zmanjšajo vidno rdečico.

Mit 1: Čokolada povzroča akne. Raziskave kažejo, da sama čokolada ni neposredni vzrok za akne, vendar lahko prehrana z veliko sladkorja in živili z visokim glikemičnim indeksom prispeva k poslabšanju aken.

Brazgotine po aknah

Zgodnje in dosledno zdravljenje aken ter preprečevanje stiskanja in praskanja kožnih sprememb sta ključna za zmanjšanje tveganja razvoja brazgotin. Pri bolnikih z večjo nagnjenostjo k nastanku brazgotin se že zgodaj uvede sistemska terapija. Brazgotine in druge pigmentne nepravilnosti, ki nastanejo kot posledica aken, zmanjšujemo z različnimi estetskimi postopki, kot so kemični pilingi, dermoabrazija, laserska terapija, microneedling …

Mit 2: Akne so posledica slabe higiene. Ne velja. V ospredju je več dejavnikov, slaba higiena pa ni med njimi. Pretirano umivanje kože lahko povzroči dodatno draženje in poslabša stanje.

Vpliv aken na duševno zdravje

Vidne kožne spremembe, povezane z aknami, lahko pomembno vplivajo na duševno zdravje mladostnika. Pogosto so vzrok za sram, nižjo samopodobo in zapiranje vase, kar lahko vodi v razvoj anksioznosti ali depresije. Številne raziskave potrjujejo, da mladostniki s hudimi aknami pogosteje doživljajo duševne stiske kot njihovi vrstniki brez teh težav. Prav zato je poleg ustreznega zdravljenja bistvenega pomena tudi celostna podpora okolice – družine, prijateljev in zdravstvenih delavcev.

Kdaj k dermatologu?

Pregled pri dermatologu je smiseln pri zmernih do hudih oblikah aken, zlasti v primerih pojava globokih nodulov, cist ali brazgotin, hitrega širjenja izbruhov, izrazitega vnetja in bolečine. Pravočasna specialistična obravnava omogoča izbiro ustreznega terapevtskega pristopa, zmanjša tveganje za trajne poškodbe kože ter prispeva k izboljšanju kakovosti življenja bolnika.

Mit 3: Stiskanje mozoljev pomaga hitreje odpraviti akne. Prav nasprotno, stiskanje lahko vodi do širjenja vnetja, okužb in trajnih brazgotin.

Najstniške akne niso zgolj dermatološki izziv, temveč pomembno vplivajo na samopodobo mladostnika. Ključ do boljšega obvladovanja bolezni je pravočasno zdravljenje in dosledna nega kože. Farmacevtski strokovni delavci kot zaupanja vreden vir informacij z empatičnim in strokovnim svetovanjem pomagamo mladim, da svojo pot v odraslost prehodijo ne le z bolj zdravo kožo, temveč tudi z večjo samozavestjo.

Zala Golčer, mag. farm.

Lekarne Maribor