Kolikokrat se 'ujamete', da posežete po hrani, ko ste nemirni, žalostni, razdraženi, napeti..., morda tudi vzhičeni? To je tipično za t. i. čustveno prehranjevanje, prenajedanje oziroma čustveno lakoto – kadar želimo 'nahraniti' svoja čustva, ne pa zadostiti fizični lakoti. Največkrat jo sicer povezujemo z negativnimi čustvi in si jo predstavljamo kot 'tolažnika' za spoprijemanje z njimi, v resnici pa nam hrana lahko pomeni tudi 'nagrado' za pozitivna občutja (jih na nek način podkrepi).
Jemo lahko tako 'od veselja' kot 'od žalosti'.
Čustvena lakota kot del govora o zdravi prehrani in načinu življenja
Čeprav gre za odmevno temo, o kateri lahko zadnje čase veliko slišimo in beremo, pa (vsaj v Sloveniji) še ne 'stoji dovolj sama zase'. Bolj pogosto se o njej govori preventivno ali pa se veže na druge širše oziroma splošnejše tematike, (pre)malo pa je tudi konkretnih raziskav s tega področja. "Res je, da se v okviru preventivne obravnave na področju debelosti, ki jih izvajajo Centri za krepitev zdravja, tematika prehranjevalnih navad in vpliva čustev na prehranjevanje vključuje kot del širših vsebin o zdravi prehrani in življenjskem slogu. Gre predvsem za praktično in svetovalno podporo posameznikom, ne pa za sistematične raziskave ali kampanje, posebej osredotočene na čustveno lakoto", razlaga Barbara Petkovšek z NIJZ.
Ni enaka fizični lakoti, v čem je razlika?
Običajna (fizična) lakota je dejanska, realna potreba telesa po hrani (energiji), medtem ko gre pri čustveni lakoti bolj za željo, ki se nam v nekem trenutku zazdi kot 'nuja' (pa v resnici ni realna) – "je posledica kompleksnih čustvenih stisk, ki prizadenejo posameznika oziroma posameznico v določenem časovnem obdobju, ki jih ne zmore rešiti na bolj zadovoljiv način", dodaja Samo Mirt Kavšek, predsednik Centra za psihološko svetovanje Posvet.
Vzroke čustvenega prehranjevanja je potrebno iskati v otroštvu
Strokovnjaki pojasnjujejo, da so razlogi čustvenega prehranjevanja običajno povezani z otroštvom oziroma zgodnjimi odnosi s starši.
