Strokovnjaki poudarjajo, da je tveganje mogoče znatno zmanjšati z nekaj preprostimi vsakodnevnimi navadami. Po priporočilih strokovnjakov za dolgoživost so trije ključni koraki: vzdrževanje optimalnega krvnega tlaka, redno preverjanje srčnega utripa in zdrava dnevna rutina, ki vključuje prehrano, vadbo in obvladovanje stresa.
Čeprav je možganska kap najpogosteje povezana s starostjo, vse pogosteje prizadene ljudi v tridesetih in štiridesetih letih. Vzroki so sedeč način življenja, stres in nezdrave navade. Na srečo je preventiva mogoča in dostopna vsem. Dr. Vasilly Eliopoulos, zdravnik, specializiran za dolgoživost na Univerzi Cornell, pojasnjuje, zakaj so te navade ključne za zdravo življenje.
Visok krvni tlak
Visok krvni tlak je največji spremenljivi dejavnik tveganja za možgansko kap, ker poškoduje arterije in poveča verjetnost njihovega poka ali zamašitve. To poveča tveganje tako za ishemično kot za hemoragično možgansko kap. Redno merjenje krvnega tlaka doma je bistvenega pomena za spremljanje. Ciljna vrednost je običajno pod 130/80 mm Hg, vendar vam lahko zdravnik prilagodi mejo glede na vaše zdravstveno stanje.
Zdrav krvni tlak lahko vzdržujemo z zmanjšanjem vnosa soli, uživanjem hrane, bogate s kalijem, kot so banane in zelena zelenjava, redno vadbo in vzdrževanjem zdrave telesne teže. Že majhne spremembe, kot je polurni sprehod vsak dan ali zmanjšanje uživanja predelane hrane, lahko dolgoročno bistveno vplivajo.
Spremljanje srčnega utripa
Nepravilen srčni ritem, zlasti atrijska fibrilacija, je eden glavnih vzrokov za možgansko kap. To stanje spodbuja nastanek krvnih strdkov, ki lahko potujejo v možgane in povzročijo možgansko kap. Mnogi ljudje se ne zavedajo, da imajo atrijsko fibrilacijo, zato so redni pregledi izjemno pomembni. Danes spremljanje olajšajo pametne ure z EKG funkcijami, vendar je mogoče pulz preveriti tudi ročno.
Če opazite palpitacije srca, nenadno utrujenost ali težko dihanje, je pomembno, da takoj poiščete zdravniško pomoč. Pravočasna diagnoza in zdravljenje lahko znatno zmanjšata tveganje.
Zdrava rutina
Srce in možgane najbolje zaščitimo z vsakodnevnimi zdravimi odločitvami. Strokovnjaki poudarjajo, da mora preventiva postati del rutine in ne reakcija le, ko se pojavi zdravstvena težava. Prehrana, bogata z zelenjavo, sadjem, polnozrnatimi žiti, oreščki, semeni in olivnim oljem, ščiti krvne žile in zmanjšuje vnetja. Mediteranska prehrana je zlasti povezana z manjšim tveganjem za srčno-žilne bolezni. Priporočljivo je vsaj 150 minut zmerne telesne dejavnosti na teden. To je lahko hoja, kolesarjenje ali preprosto uporaba stopnic namesto dvigala.
Enako pomembna sta tudi dober spanec in obvladovanje stresa. Tehnike sproščanja, kot sta kratka meditacija ali zavestno dihanje, pa lahko prav tako pomembno prispevajo k zdravju srca in možganov.
