Štajerska gospodarska zbornica s sedežem v Mariboru bo v sodelovanju z Regionalno gospodarsko zbornico Celje in maribor24.si že drugič zapored podelila nagrade Štajerska gospodarska odličnost (ŠGO) za najboljša podjetja v štajerski regiji. 28. novembra bomo na gala dogodku v mariborskem hotelu Habakuk dobili nove zmagovalce v kategorijah mikro in malo podjetje, srednje veliko podjetje, veliko podjetje, najperspektivnejše podjetje in najzaposlovalec 2023.
Revizijska hiša Pwc in dve komisiji
Strokovni sodelavec v projektu je priznana revizijska hiša Pwc, ki je iz nabora prvih sto podjetji v vsaki kategoriji na podlagi izbranih kriterijev (15 kazalcev) izbrala najboljša podjetja za leto 2023. "To je izjemno zahtevno in dolgotrajno delo, ki ga opravi omenjena svetovalna služba. Obe komisiji pa bosta skozi analizirane podatke v naslednjih dneh izbrali prve tri najboljše v posamezni kategoriji, med njimi pa 28. novembra razglasili najboljšega od najboljših," je povedal častni predsednik Štajerske gospodarske zbornice predsednik organizacijskega odbora ŠGO dr. Roman Glaser.
Trdno je prepričan, da so ta podjetja v svojem dosežku poslovnega leta in tudi v preteklih letih odstopala od povprečja v regiji.
V izboru Štajerska gospodarska odličnost so sodelovala podjetja, ki imajo registriran sedež v podravski ali savinski regiji in so na podlagi javno dostopnih podatkov (AJPES) razvrščena v kategorije: mikro in majna podjetja, srednje velika podjetja, velika podjetja in najperspektivnejša mlada podjetja.
Komisija v sestavi Jožica Planinšec Deržek (Obzorje d.o.o.), Zdenko Škraban, Borut Bratina (UM EPF), dr. Roman Glaser (ŠGZ), Robert Pritržnik (PWC) in mag. Aleksandra Podgornik (ŠGZ) je na podlagi izbranih kriterijev izbirala med primi 100-imi podjetij iz vsake navedene kategorije.
Tudi letos izbiramo Štajerskega zaposlovalca leta. Komisija v sestavi mag. Aleksandra Podgornik (ŠGZ), Peter Ladič (INTERA d.o.o.), Damir Battisti (Adecco H.R.), Tomaž Benčina (direktor RGZC), Vesna Reich (Agri Europe Cyprus Ltd), Alenka Gačanovič (Ptujska klet d.o.o.) in Helena Hošpel (Zavod Mastervita Maribor, psihoterapija in svetovanje) je izbirala med 26 sodelujočimi podjetji, ki imajo najmanj 50 zaposlenih in so prav tako registrirana v podravski ali savinjski regiji. V nadaljnji postopek izbora so se uvrstila le tista podjetja, ki so izkazala največjo zavezanost svojim zaposlenim in ustvarila odlično delovno okolje.
[[image_1_article_71771]]
Glaser je še dodal, da nagrada Štajerska gospodarska odličnost presega zgolj nagrajevanje, temveč postaja gonilna sila, ki utrjuje ugled in vpliv štajerskega gospodarstva. "Cel svet nas pozna po športnih dosežkih, na strani gospodarstva pa smo slabše razpoznavni. Prav se nam je zdelo, da gospodarske subjekte, ki so uspešni, dobri in mednarodno priznani širši javnosti močneje predstavimo."
Najboljši bodo prejeli ročno izdelane kipce z izjemnim simbolnim pomenom
Izbrana podjetja bodo na prireditvi, ki jo bo vodila Bernarda Žarn, prejela prestižno nagrado - skulpturo, ki vsebuje les iz pohorskih gozdov in cepič najstarejše vinske trte, obdan z epoksi smolo.
"Ta skulptura izraža to, o čemer govori Stara trta: trajnost, pripadnost, inovativnost in nenazadnje trdoživost. Vse to odlikuje tudi slovenska in štajerska podjetja, ki jih predstavljamo."
Niso pozabili na mlade
Projektu se letos pridružuje še Univerza v Mariboru, s katero načrtujejo posvet na temo Mladi med univerzo, gospodarstvom in realnostjo trga dela. Kot že v lanskem letu, tudi tokrat projekt v ospredje postavlja sodelovanje z mladimi, pri čemer je Štajerska gospodarska odličnost letos z medijsko podporo maribor24.si in nagradami partnerjev pospremila tekmovanje Mladi podjetnik, ki že vrsto let poteka na mariborski Srednji ekonomski šoli in gimnaziji. Šest dijaških ekip je predstavilo ideje, ki so navdušile tako javnost kot žirijo - od pametnega hladilnika Hladilko do aplikacije za spremljanje avtobusov BustrackerSI.
V organizaciji Inštituta za medijske komunikacije UM pa poteka nagradni natečaj za najboljši kratki film na temo »Mladi in gospodarstvo«. "Pomembno je, da slišimo, kako vidijo gospodarstvo in priložnosti v družbi mladi. Želeli smo si, da mladi to povedo na kreativen način. Naša regija, ki se sooča z odlivom mladih, ima namreč pred seboj pomembne izzive,« je ob tem povedala dr. Suzana Žilič Fišer, predstojnica Inštituta za medijske komunikacije FERI Univerze v Mariboru in predsednica komisije za izbor najboljšega video izdelka.
[[image_2_article_71771]]
Rok za oddajo kratkih filmov se bo iztekel 20. novembra, izdelki pa so po besedah govornice zelo različni in ponujajo drugačen način na prihodnost. "Njihov ključni izziv je bil, kako po petih letih študija najti službo v regiji. Priložnosti za manj kvalificirana dela je veliko, za delo na njihovih področjih pa je težje. Sprašujejo se tudi, kako ob karieri ohraniti kakovostno življenje. Generacije, ki zdaj stopajo na trg delovne sile so drugačne. Bolj cenijo prosti čas. Njihova vprašanja gredo tudi v smeri, kako stopiti na trg delovne sile ob dejstvu, da delodajalec pričakuje reference. Teh pa v akademskem izobraževanju seveda ne morejo dobiti."
Zmagovalci Štajerska gospodarska odličnost za leto 2022 so bili:
- Intera d.o.o. - štajerski najzaposlovalec,
- MOS Invest d.o.o. - najperspektivnejše podjetje,
- Primius gradnje d.o.o - zmagovalec v kategoriji mikro in malo podjetje,
- Kronoterm d.o.o. - zmagovalec v kategoriji srednje veliko podjetje,
- Impol 2000 d.d. - zmagovalec v kategoriji veliko podjetje.
Gospodarstvo se sooča z velikimi težavami
Kot pa je na tiskovni konferenci poudaril predsednik Štajerske gospodarske zbornice Albert Kekec se »evropsko gospodarstvo trenutno sooča z velikimi težavami. Ker pa je slovensko gospodarstvo odvisno od tujih trgov, predvsem evropskega, se gospodarska problematika odraža tudi v našem lokalnem okolju. Soočamo se z deindustrializacijo, z nespametnim uvajanjem zelenega prehoda, z demografsko problematiko in z drago energijo. Slovenska podjetja že čutijo upad naročil, dodatno pa jih bremeni še nekonkurenčnost domačega poslovnega okolja. Tudi v naši regiji vse več podjetij zmanjšuje svoje aktivnosti ali pa poslovanje seli v države z bolj konkurenčnim poslovnim okoljem. Nekatera podjetja, kot sta na primer Mariborska livarna in Agis iz Ptuja, so žal v tem letu prenehala s poslovanjem."
[[image_3_article_71771]]