Kako je Kenan Pirić, vratar Maribora, v dveh spomladanskih tekmah pokazal več kot v celotni jeseni

Že slišalo se je. Da je nekaj drugače. Ker je bil glasen. Bila je zadnja pripravljalna tekma z Rudarjem, slaba dva tedna nazaj. To so tekme, ko je Ljudski vrt tako nenavadno tih – no, preden so viole vzklikale, naj vendar vijoličasti zmagajo na derbiju – in se sliši prav vse. Darko Milanič je bogato bentil, ko ni šlo po načrtu, igralci so se pošiljali sem in tja, še sodnikove pripombe in razlagae se je dalo ujeti. On pa je, od zadaj, razporejal. Glasno. Pokončno. Učikonovito. Da. Končno se je slišalo Kenana Pirića. Po poletju, ko bi kmalu »fasal« vzdevek »zavesa«, je prišla njegova že druga pomlad. Ko tako brani, se v soboto za glavo drži Tomislav Tomić (Olimpija), v sredo pa se Nino Kouter (Mura) nemočno pobira iz tal. Prvemu je ubranil z roko, drugemu z nogo. Obema v zadnjem hipu. Takrat, ko je bilo najbolj napeto. Kaj se je torej spremenilo?

Kenan Pirić je na 17 tekmah v prvenstvu letos prejel 20 golov, petkrat je mrežo ohranil nedotaknjeno. Jasmin Handanović je na šestih tekmah prejel dva gola in štirikrat ohranil mrežo nedotaknjeno.

Prosti streli kot enajstmetrovke

Še preden je Maribor šel v Mursko Soboto, kjer je kar dramatično v težki tekmi oziroma, kot je rekel sam, »šahu« padla Mura (1:2), smo Darka Milaniča vprašali, kje je 25-letni Pirić našel formo lanske pomladi, ko je že začel upravičevati pričakovanja. Že proti Olimpiji minulo soboto ni imel le ene sijajne obrambe, marveč je mirno obvladoval žogo. Tudi v polje je stekel z ravno pravim občutkom. Tako torej, kot je to počel, ko je prišel v Maribor iz Zrinjskega in se je takoj poznalo, da je, kot rad spomni, šele pri štirinajstih stopil med vratnice. Prej je kot pubec rad preigraval. Pred šolo, med šolo, po šoli, kar je tako rad pohvalil trener vratarjev Mitja Pirih. Saj še danes, pred ogrevanjem tu in tam, v nogometnem tenisu vzame Marcosa Tavaresa za soigralca in potem golman kapetana pohvali, da mu gre še kar dobro. Pri žoganju.

Toda Piriću nato poleti, ko je prišla Evropa, ni šlo. »Več kot razmišljaš, večji pritisk si nabiješ. Kot golman si ne smem dovoliti, da bi popustil in bi zaradi mene šlo kaj zelo narobe,« je povedal maja lani za Dnevnik. In točno to se je zgodilo. Šlo je kaj tudi zelo narobe. Prosti streli so bili za tekmece skoraj kot enajstmetrovke. Možnosti, da bodo žoge šle v gol, so postajale vse višje. Piriću ni pomagalo, da se je lovila tudi obramba (Maribor je dobil štiri gole od AIK-ja, šest od Rosenborga in še dva v Ljudskem vrtu proti Ludogorcu), obrambi pa ne, da so streli, kot sta bila Larssona (AIK) in Soderlunda (Rosenborg) gladko končali v mreži. Ker Mariboru ni šlo niti v prvenstvu, so sledili ukrepi.

Zida zida: formo

»Športnikova forma je stvar, ki se zgodi,« je tako opisal v torek Milanič in pohvalil vratarja, ki ga je Robert Prosinečki ne le vzel v reprezentanco Bosne in Hercegovine, temveč ga je dvakrat tudi poslal v gol. »Včasih se forma zelo hitro poruši, ponavadi hitreje, kot se zgradi. Dosti časa je potrebnega, da vse skupaj v miru zgradi,« je Milanič našel razloge, zakaj je Pirić bolj samozavesten. Tako strela Tomiću in Koutru sta vnesla občutek varnosti, da se obramba lahko znova zanese tudi nanj. Kajti ko se v jesenskem delu ni, je v želji po uspehu pregoreli Pirić moral mesto v golu prepustiti izkušnjam Jasmina Handanovića.

Darko Milanič: »Tudi v igri z nogo je Pirić natančen, hiter, miren, dovolj miren.«

Ni bilo težko videti, zakaj. Že res, da je bila tekma v Sežani, ko je Tabor odpihnil anemični Maribor (4:1) v celoti obupna za vijoličaste, ampak štirje goli so bili vendarle kaplja čez rob. Vrnil se je zdaj že 42-letni Handanović in pričel s paradami zaklepati mrežo. Celje, Bravo, Domžale, Aluminij. Štiri tekme brez prejetega gola. A preden bi podrl starostni rekord Amela Mujčinovića, se je Handanović poškodoval, vrnil se je Pirić in Maribor po tem še ni odigral tekme, kjer ne bi bil prejel gola. Ampak proti Olimpiji in Muri je pri obeh golih težko storil še kaj. Zato podrobna, nestatistična analiza, še zlasti v živo, kjer se trenutno vidi, da se je iz napak precej nauči, pokaže, kar pravi tudi Milanič: »Opravil je svojo nalogo zelo, zelo dobro. Tudi v igri z nogo je natančen, hiter, miren, dovolj miren.« Kar se je poznalo včeraj v Fazaneriji, ko Dean Šafarić pri Muri ni imel najboljšega dne. Takrat je Maribor lahko spoznal, da ima vratarja, na katerega se lahko zanese. Vprašanje zdaj je, kako dolgo.