Pogovarjali smo se z enim od najboljših mariborskih košarkarjev v zadnjem obdobju.

29-letni Žan Kosič  je v karieri nosil dres domačega Maribor Messerja, Polzele, Rogaške in Podčetrtka. Pred odhodom prvič v tujino, se je vrnil v deželo nogavic, kjer je bil eden od nosilcev igre Hopsov.

Žan je eden redkih mariborskih profesionalnih košarkarjev, ki so prejšnjo sezono kruh služili v tujini. Zadnjo sezono je odigral v Romuniji v dresu BC Athletic Constanta.

Lepo Vas je ponovno videti v Mariboru, kdaj ste se vrnili domov?

»Zadnjo tekmo smo odigrali 29. aprila, teden dni kasneje sem se vrnil domov v Maribor.«

Koliko časa ste si vzeli za počitek?

»Letos sem si za spremembo vzel dva tedna premora. Po navadi nisem zdržal niti en teden.«

Kosič je v prejšnji sezoni odigral 29 tekem, v povprečju pa dosegal 10,2 točki, 5 podaj in 3,4 skoke za povprečno 28 minut igre.

Kako ste si sestavil letni plan?

“Moje poletje je večinoma sestavljeno iz treningov. Z Aleksandrom Ćikićem treniram že tretjo leto zapored. Njegov način dela mi zelo ustreza, saj treninge prilagodi mojim potrebam in mojemu načinu igre. Za fizično pripravo zame skrbi Jure Muršec, prejšnja leta pa je to delo opravljal Marko Rogina

Za Vami je prvo leto igranja v tujini, kako je bilo?

»V klubu so bili vsi zelo prijazni in profesionalni. Vse je potekalo brez težav, tako odnosi kot tudi finančne stvari. Znotraj ekipe je vladalo zelo dobro vzdušje, zato mi je res žal, da nam je na koncu malo zmanjkalo do uvrstitve v končnico. Je pa to bila kljub temu rezultatsko najboljša sezona kluba.«

Pri nas še zmeraj vlada prepričanje, da je romunska liga slabša kot slovenska, je res ?

»Po moji izkušnji se s tem nebi mogel strinjati, prej bi rekel da je obratno. V ligi je 16 zelo izenačenih ekip, z izjemo Cluja. Morda so domačini res manj kvalitetni kot pri nas, vendar ima vsaka ekipa podpisanih pet do šest zelo dobrih tujih igralcev. Liga je tudi izjemno fizična, tako da sem potreboval nekaj časa, da sem se navadil ‘grobe’ igre.”

Kako je glede strokovnega štaba, vemo da v Sloveniji nimamo fizioterapevta v vseh klubih?

»V naši ekipi smo imeli zraven glavnega trenerja na klopi se pomočnico, športnega direktorja, kondicijskega trenerja in dva fizioterapevta. Za kakšne resnejše poškodbe, pa so igralce poslali še k privatnemu fizioterapevtu.»

Kakšne so dvorane in obiskanost tekem?

“V povprečju so dvorane večje kot v Sloveniji. Je pa to seveda odvisno od ekipe. Tako nekako je tudi z obiskanostjo. Sicer smo prvi del sezone zaradi Covida odigrali brez gledalcev, so pa bile zato kasneje dvorane v večini lepo zapolnjene.«

Kaj Vam je bila letos največja zmaga?

»Zame največja zmaga, in tudi moja najboljša predstava v sezoni, je bila domača tekma proti CSM Oradei. Gre za ekipo, ki ima velik proračun in igra tudi v tekmovanju Fiba Europe Cup. Tekmo smo odigrali z okrnjeno zasedbo, tako da je zmaga proti takšnemu nasprotniku bila se toliko slajša. Še ena omembe vredna zmaga je tekma proti ekipi CSO Voluntari, ki je kasneje igrala v finalu prvenstva.«

Ostajate v Romuniji?

»Zaenkrat še ne vem, kje bom nadaljeval kariero. Puščam odprte možnosti za vrnitev v Romunijo.”

VIDEO: 26 točk in 5 podaj proti CSM Oradea

Kakšne ste imeli zadolžitve in ali ste bili zadovoljni s prikazanim v prejšnji sezoni?

»Moja naloga kot prvega organizatorja igre je bila razigravati soigralce, povezovati igro in biti podaljšana roka trenerja, ki mi je namenil korektno minutažo in od vsega začetka sezone sem imel njegovo zaupanje. Tako da lahko rečem, da sem bil z vlogo zadovoljen.”

Ste bili v tujini sami ?

“Ker je bila to moja prva sezona v tujini sem se odločil, da grem sam, saj je naša služba velikokrat nepredvidljiva. Bi se pa ob tej priložnosti zahvalil svoji punci, staršema in vsem bližnjim, ki so bili moja opora skozi celotno sezono. Brez njih bi bilo vse skupaj veliko težje.”

V veselje in čast bi bilo spet zaigrati za Maribor

V karieri ste veliko krat reševali situacije, od Messerja do Polzele, vas je to utrdilo čez kariero in sprejemate zato boljše odločitve? In še dodatno, Vam je žal, da v teh letih, nimate B možnosti igranja doma v Mariboru?

»Težko je vedeti kaj je dobra in kaj slaba odločitev. Mislim, da je pomembno da ne gledaš nazaj, ampak sprejmeš odločitev in iz nje poizkušaš potegniti maksimum. Seveda se skozi čas utrdiš in sprejemaš odločitve bolj mirno.

»To, da v Mariboru nimamo prvoligaša je žalostno. Vsi poznamo zgodbo z Messerjem in je tudi nepotrebno izgubljati besede. Lahko pa skupaj podpremo zgodbo, ki jo piše AKK Branik. Menim, da so s trenerjem Ćikićem naredili korak naprej. Vsaka stvar pa potrebuje svoj čas. Bo pa za nek večji rezultat potreben tudi večji vložek in pripeljati se kakšnega igralca, da bi v Mariboru spet lahko gledali prvo ligo. Seveda bi bilo tudi meni v veliko veselje in čast proti koncu kariere spet zaigrati za Maribor.«

Za konec nam  zaupajte še eno stvar, ker Vas poznamo in vemo, da ste pravi primer mlajšim, saj ste se sami s trdim delom za vse izborili v življenju. Ste mislili kdaj obupati?

“Seveda pridejo težki trenutki, ko ne vidiš izhoda in za trenutek nehaš verjeti vase. Ampak naslednji trenutek poskusiš to energijo preusmeriti v motivacijo. Vplivaš na to kar lahko, druge stvari bodo pa slej kot prej sledile. Je res, da je taksne stvari lažje reči kot storiti, ampak ravno to te naredi močnejšega.”

Hvala za čestitke in hvala Vam ter vsem vašim bralcem, da sem lahko bil del tega pogovora.«