So derbiji z 0:0. In so derbiji, kjer je tudi 0:0 zgodba. Nedeljski derbi v 15. krogu v Stožicah gre med slednje. Ima zgodbo. Več njih. Ampak glavna je vendarle mariborska. Če je Olimpija tudi zasluženo in legitimno prejemala komplimente kot vodilna ekipa lige z dobro evropsko sezono, potem si zdaj zasluženo priznanje zasluži tudi Maribor. Cesarjev Maribor. Ja, to je pa že (bil) drugačen Maribor. Ne toliko po imenih, tudi po taktiki še ne, je pa to Maribor, ki že ve, kako naj igra. To ne gre več v paket »velikih« tekem, kjer Mariboru pač nekaj zmanjka do najboljših in do naslova. Ne, ne tokrat. Ni še bilo dovolj za zmago, je pa bilo dovolj.

Sploh proti Olimpiji. Bil je derbi, po katerem bodo »derbi navijači »še naprej derbi navijači ali še to ne. Tekma, kjer prav karakter, borba, pristop pridejo do izraza. Kjer se ceni tisto, kar pride do izraza prav pri 0:0. Ko je vsak prekršek, žoga, akcija že zgodba. Bil je derbi, po katerem se vidi, da bo pod Boštjanom Cesarjem spet najbrž celotni sistem nad vsem. Nekaj, čemur bi glede na njegove izkušnje lahko rekli: Kekova šola.

Igrišče spet zelo slabo

Nikoli ne bomo vedeli, kakšno tekmo bi videli, če bi Stožice omogočale več. Za ene in druge. Igrišče je znova in znova le za silo pokrpano, ampak prav dolgo ne zdrži, kmalu postane mehko in moteče, v megli in vlagi pa sploh. Je pa presenetilo, da je bil drugi polčas vseeno boljši od prvega, ko gre za samo igro. Žoga je bolje tekla. Ker prvi polčas? So derbiji z 0:0, toda tako trd derbi je nekaj, česar najbrž nis(m)o pričakovali.

Bil je tudi grob, obe ekipi sta na koncu ostali z desetimi, kar se je v zgodovini od 1960 zgodilo šestkrat, od tega sicer dvakrat v zadnjih dveh letih. Za debitanta Mihaela Antića, sodnika iz Kopra, je to bil derbi, kakršnega si sodniki najbrž ne želijo. Njegov kriterij je namreč (ne)hote postopno določal, kaj je še dovoljeno. Je bil enak? Ne nujno, saj je bilo prekrškov dovolj za obe strani. Olimpija je imela, koliko, 24 prekrškov, Maribor 19, rumeni kartoni pa 3:5 za goste.

[[image_1_article_71671]]

Je pa zagotovo tekmo presekal prav rdeči karton, ko je Jordi Govea v 64. minuti zamudil s škarjicami in zadel Bradleyja M'bonda ter prejel drugi rumeni karton. Josip Iličić je oba rumena kartona prejel »naknadno« - zaradi konflikta z nasprotnikom(a). Izključen je bil v fazi tekme, ko je Maribor svoj moment že zapravil. Najbolj z dvojno priložnostjo, ko je Pijus Širvys pomeril, Matevž Vidovšek odbil, na odbitku pa je Hilal Soudani pomeril še toliko, da je Vidovšek prejemal pohvale. Sanchez ni zaman pohvalil, kako se je Olimpija odzvala z igralcem manj. Za Cesarja gre morda iskati nekaj kritik, če že, prav v tem delu, ko je Maribor imel vidno posest. Ampak menjave, četudi pozne, so bile smiselne, ne pa tako učinkovite, kot je kazalo sprva, da (še) bodo.

Maribor je kompakten

Ampak četudi se je nagibalo, da bo še en derbi navrgel sodniške odločitve, kot nazadnje v primeru Davida Šmajca, je naposled vendarle bil sam nogomet tisti, ki je kljub dvema rdečima kartonoma ključna zgodba. Maribor in Olimpija sta se najprej stepla, nato pa so vijoličasti znali kljub tisti prvi priložnosti Marcela Ratnika po kotu igrati z vodilno ekipo lige. Najprej kot izzivalec, nato kot enakovreden, na koncu pa celo skoraj kot boljši tekmec.

[[image_2_article_71671]]

Cesarjev Maribor je še vedno neporažen, kar mora izstopati. Eno je sicer, kako je pospremljena tekma z Radomljami. Ali z Muro. Ali Preddvorom. Bi lahko menjal prej, uporabil koga drugega, spremenil že »vse«? Ja, bi, toda ubral je preudarno pot in zdaj ima ekipo, ki ne samo, da ve, kako ne izgubiti, temveč ekipo, ki prav s takim pristopom onemogoči tekmeca. Zgodaj ali pozno, vseeno je. To Cesar zna in to že kaže. Za zdaj je tudi na lestvici to še dovolj, do zimskega premora so le še tri tekme: Maribor bo po reprezentančnem premoru gostoval pri Primorju, zatem še pri Kopru in jesenski del sklenil na domači tekmi z Nafto.

Zamujena priložnost? Niti ne (še)

Je Maribor bolj zapravil dve točki kot Olimpija? Po poziciji na lestvici najbrž res, saj je še vedno tri točke zadaj. Toda v tem trenutku je proti »taki« Olimpiji to še vedno zelo, zelo dobro izhodišče, sploh za drugi del sezone. Nekaj grenkega priokusa prav zaradi zapravljenih priložnosti je tisto, zaradi česar je tudi Cesar izplen prej videl kot dve izgubljeni kot eno pridobljeno točko.

Maribor je v Stožicah dobil le eno od zadnjih devetih tekem (zadnjo z 1:2) po seriji kar petih zaporednih porazov, kjer je bil napredek, da je tekmo prej sploh zabil gol. Enak je sicer ocenil tudi Victor Sanchez, trener Olimpije. »Konec koncev rezultat za nas ni slab. Sicer smo izgubili dve točki, a obenem prvemu zasledovalcu nismo dopustili, da bi zmanjšal točkovno razliko,« je bilo mnenje Sancheza.

Transparent: »Še Evropa ne napolni Stožic kot veliki Maribor«

Viole, ki so prekinile tekmo s pirotehniko v 87. minuti, kar ni ušlo niti Cesarju, saj je Maribor bil prav tedaj v naletu, so izobesile transparent, ki je sporočal, da prav Maribor beleži najboljši obisk v Stožicah. Niti konferenčna liga.

 

Drži? Skoraj. Olimpija je letos imela najboljši obisk 12.616 gledalcev 29. avgusta v kvalifikacijah za konferenčno ligo proti Rijeki. Predtem proti Šerifu (3.797) in Polisji (3.572) je bil obisk mnogo manjši, gostovanje LASK-a v Ljubljani v 2. krogu konferenčne lige je pritegnilo skupaj z gosti 6.558 gledalcev. V ligi sta Celje in Mura pritegnila malo več kot 3.000 gledalcev, sicer pa je zdaj z derbijem v ligi povprečni obisk v Stožicah pri 2.837 gledalcih na tekmo. Spomnimo, na prvem derbiju v Ljudskem vrtu se je zbralo 9.650 gledalcev, povprečen obisk v Mariboru pa je letos v ligi zaenkrat 3.866 gledalcev na tekmo.