DOGODKI

Zakaj Marko Šuler ne bi smel odpustiti Radovana Karanovića

4 dnevi
Nazadnje posodobljeno: 4 dnevi
Po porazu prot HJK-u iz Helsinkov so se pojavile medijske špekulacije o morebitnem odhodu glavnega trenerja NK Maribor.

V športu ni nič nenavadno dejstvo, da glavni trenerji kljub osvojenim naslovom državnih prvakov morajo zaradi takšnih in drugačnih razlogov v novih sezonah predčasno zaključiti svoje zgodbe.

Pred leti sem v pogovoru s cenjenim slovenskim košarkarskim trenerjem dobil dobro protivprašanje: »Kaj je zagotovilo trenerju, če ne naslov državnega prvaka,« in to kot pribito drži te dni v primeru nogometnega kluba Maribor. Ta je na čelu z Radovanom Karanovićem prekinil dvoletno sušo in osvojil toliko želeni naslov Prve lige in ne samo to, končno tudi ‘zlomil’ Olimpijo v večnih derbijih, ki ravno jutri, v nedeljo, prihaja v Ljudski vrt.

Karanović predstavlja vse trenerje v Mariboru

Bi res bilo dopustno odpustiti glavnega trenerja, po morebitnem porazu v nedeljskem večnem derbiju? Ima pravico športni direktor, skupaj z vodstvom kluba, odpustiti prej glavnega trenerja kot morda samega sebe? In tisto, kar v celi zgodbi je najbolj pomembno, Karanović je trenutno vodja največjega športnega kolektiva v mestu, vendar v tej zgodbi je sedaj tudi na čelu vseh trenerjev (v Mariboru), od amaterskih do (pol)profesionalnih, saj bi morebitna njegova odpoved pomenila velik udarec trenerskemu delu.

Ne moremo tudi mimo dejstva, da se je po zadnjem porazu proti Fincem samo čakalo vprašanje: “Ali se vam trese stolček.« Karanović je v težkih časih vedno dal jasno vedeti, da prevzema odgovornost, tako kot je to storil proti Radomljam in sedaj še na zadnje proti HJK-u. Pa je res on glavni krivec, če sploh krivca je potrebno iskati?

Drugi dejstvo je, da finančna situacija v klubu ni rožnata, po domače povedano, potrebno je preživeti, saj so zaloge iz prejšnjih sezon, ko se ni igrala Evropa, preprosto pošle. Čutiti je bilo na vseh letošnjih tiskovnih konferencah, da Karanović ni najbolj zadovoljen s kadrovanjem (odhodi in prihodi določenih igralcev), a po drugi strani, ni nikoli želel javno dati kritiko na del, ki se odvija v pisarnah Ljudskega vrta, temveč odvrnil: “Stvari želim reševati na igrišču.”

Odločilni možje v klubu verjetno vedo kaj počnejo. Vsi se strinjamo, da Mariboru manjka moč in znanje Makoumbouja, vendar zelo preprosto vprašanje, mislite da bi bil italijanski Cagliari pripravljen čakati več tednov na odgovor Maribora? Težko verjeti, ko prejmete ponudbo, je treba reagirati, če ne boste prodali vi, bo zaslužil nekdo drug.

Potem si pa samo zamislite, da v teoriji ne prodate svojega ‘glavnega igralca’ na trgu, ne prebiješ v evropsko tekmovanje, kaj sledi? Naenkrat, ne samo da trpi (naj)ožje osebje, marketing, podpora, organizacija, strokovni štab, mlajše kategorije, tudi vsem igralcem pade tržna moč, ker si prisiljen prodajati, tudi pod ceno. V takšnih situaciji morda Žugelj ne bi bil prodan v Bodo/Glimt, za pogoje kot je. Stvar morda deluje kompleksna, a zgolj tistim, ki so komaj čakali, da lahko na družbenih omrežjih pišejo: »Karanović odlazi.«

To ni tekst, ki bi branil rezultat in/ali igro NK Maribor, kot tudi ne napad na športnega direktorja kluba, a dejstvo je, da če se krivica mora iskati, prvi in odgovorni krivec za trenutno stanje pač ni trener. Zato odpoved v tem trenutku trenerju, ki se z vsemi novimi igralci praktično še ni prav (nogometno) spoznal, bi bil velik udarec trenerski stroki nasploh. Nedopustno bi bilo, da trener, ki je zasluženo osvojil naslov državnega prvaka, v takšni situaciji postane kolateralna žrtev.

Situacijo na zelenicah Ljudskega vrta zelo slikovito prikazuje tudi izjava trenerja Karanovića, ki je pred dnevi dejal, da določene stvari rešujejo s pogovorom. Vsak trener se je kdaj znašel v situaciji, ko je moral stvari reševati na takšen ali drugačen način, a na koncu se vsi zavedamo, da preprosto mora priti do nekega želenega avtomatizma. Kombinatorike, protinapada, igre, razumevanje, komunikacije vsega kar šport zahteva. To pa s pogovorom zagotovo težje dosežeš, a ko si vsak torek in četrtek na avionu, ko tekmuješ sreda – sobota, ko so potrebne analize in rehabilitacije je potrebno pač improvizirati.

To bi bilo nemogoče tudi na igrici

Vse to kar se dogaja v zadnjem mesecu dni v Ljudskem vrtu bi bil velik izziv tudi za ljubitelje popularne računalniške igrice Football Manager. Kaj šele v realnem življenju. Zato ni prav, da v torek na tiskovni konferenci vsi trdijo, da je kadrovanje tisto, ki je ključno, da bi po tekmi govorili oziroma spraševali o morebitnem odhodu trenerja. Poudaril je 53-letni strateg, da želijo in morajo ostati optimistični ter verjeti v to kar počnejo. Še pred tekmo s Finci je dejal, da “ne želi negativne energije okrog ekipe.”

A naslednje dejstvo je tudi, da se je športni direktor Marko Šuler, ob morda še svoji neizkušenosti v novi vlogi, znašel v specifični situaciji. Izjemno hitro, po naslovu državnega prvaka je bilo potrebno reagirati za začetek nove sezone in nadomestiti sposojene igralce, ki so bili ključni predvsem v napadalnem delu moštva. Krivo je tudi svetovno prvenstvo v Katarju, slab klubski koeficient, ki vas prisilil tekmovati že v prvem krogu kvalifikacij za ligo prvakov in ne na primer v drugem, kar bi dalo dodatnih 14 dni časa za pripravo in kadrovanje. Omeniti moramo tudi smolo in vse neprijetne poškodbe, ki so porušile že postavljeno igro Maribora. Največji udarec ekipi NK Maribor je zagotovo odsotnost njegovega kapetana Martina Milca, kot tudi njegovega naslednika, Aleksa Pihlerja. Ne smemo tukaj tudi pozabiti na Roka Kronavetra, ki prav tako je imel težave s poškodbo v začetku priprav.

In še eno, ne tudi ključno, a zelo pomembno je sodelovanje slovenskih klubov. Čeprav se zavedajo, da vsi oni živijo od Evrope oziroma, da uspehi v tem delu so lahko pomemben in velik priliv v klubski proračun. Pa si kljub vsemu niso pripravljeni pomagati.

Glavni trener NK Maribor Radovan Karanović. Foto: Maribor24.si

In še ena zelo pomembna stvar, ki gre v bran tako Šulerju, posledično pa tudi Karanoviću. NK Maribor trenutno nima takšne kupne moči, da bi v prestopnem roku reagiral prvi, saj je jasno, da so prvi prestopi (naj)dražji. V vsakem športu, bolj ko se bliža začetek prvenstva, ko igralec nima kluba, cena in zahteve padajo. Predvidevamo, da so isto razmišljali tudi v Ljudskem vrtu, želeli so počakati in videti najprej, če bodo lahko določene stvari rešili ‘v svojem dvorišču’, ko so videli, da je tu potrebno več časa in potrpljenja, kar trenutno v mestu ob Dravi ni, so bili prisiljeni reagirati.

Tu pa za konec najdemo tudi en (dodaten) minus Šulerju, ki je podcenil evropske kvalifikacije. Predstavljate si, da je NK Maribor premagal Sheriff in Viktoria  Plzen kasneje, pa izgubil na zadnji stopnički pred Ligo prvakov. V blagajno Ljudskega vrta bi v tem primeru prišlo ogromnih 10 milijonov evrov. In takšen cilj loviti s takšnim kadrovanjem letos je bilo precej optimistično.

In še stvar katero v tem trenutku težko preskočimo. Imamo tudi eno navidezno okrepitev v NK Maribor. Prodati Žuglja in v zameno pripeljati mladega Nigerijca, ki ga v Mariboru še nismo videli, ni (bila) dobra poteza. To je lahko tudi večji poraz kot pa trije zaporedni porazi na igrišču. Nikjer pa nismo zasledili, ali slišali, da je nekdo postavil vprašanje, ali je čas za odhod Marka Šulerja, saj je vedno najlažje udariti po trenerju, pa četudi je do včeraj ta slavil velike klubske uspehe.


Obvestilo uredništva: Mnenje avtorja ne odraža nujno stališča uredništva Maribor24.si