Že ko vstopiš na hodnik klubskih prostorov, te prevzame bogata zgodovina. Pokali, fotografije, časopisni članki ... Pravcati muzej v malem. Železničarski košarkarski klub (ŽKK) na Taboru je - skupaj z Akademskim košarkarskim klubom Branik - od druge svetovne vojne naprej skrbel, da je Maribor tudi košarkarsko mesto. Vendarle sta bila ŽKK (1946) in Branik (prvotno imenovan Polet, 1948) drugi in tretji košarkarski klub v Sloveniji, takoj za Olimpijo, takrat Svobodo (1946). Uspehi niso izostali; ŽKK je bil denimo leta 1955 član prve jugoslovanske lige, v 70-ih in 80-ih druge, ob tem pa je v klubu zraslo nekaj košarkarskih legend. Če se rivali z levega brega Drave pohvalijo z Ivom Daneuom, se ŽKK s Petrom Vilfanom, ki še dandanes obišče matični klub, in Sašo Vujačićem. Predstavljati najbrž ni treba nikogar.

[[image_1_article_80073]]

Iz ničle do premagovanja Olimpije - in propada

A v zadnjih 20 letih je ŽKK preživljal težke čase. Prvotni klub je bankrotiral v sezoni 2005/2006, denimo večni rival Branik pa leto poprej. Tako sta leta 2006 na pogoriščih slovitih predhodnikov zrasla nova kluba, ki sta sčasoma prevzela staro ime (Branik na osnovi Košarkarske šole Maria Primorca) in začela z ničle, takratne uradno tretje lige, po moči sicer četrte (ker je obstajala še 1.B-liga). Oba kluba sta startala z večinoma domačimi igralci in nekaj slovenskimi veterani - in oba sta bila premočna za vse ostale. Čeprav je šlo za najnižji rang tekmovanja, so medsebojni derbiji polnili tako dvorano Tabor (dom ŽKK-ja) kot srednjo lesarsko šolo (dom Branika), ne nazadnje je derbi odločal o napredovanjui v višji rang. ŽKK se je tako sčasoma prebil do prve lige - Branik "le" do druge -, kjer je premagoval tudi Olimpijo, dokler ni pred desetimi leti (spet) klavrno propadel. 

Temelji s slovitimi imeni

Vse od takrat v Mariboru najvišjega slovenskega ranga tekmovanja več nismo videli in ga, kot kaže, še nekaj časa ne bomo. A po desetletju apatije, nastopanja v rekreativni ligi Parkl in "le" vzgoji mladih igralcev bomo letos ime ŽKK spet videli v članski košarki! Klub, ki je nastal na temeljih Športnega društva Dražen Petrović oziroma Košarkarske šole Sani Bečirović in je deloval v prostorih ŽKK-ja, si je sčasoma nadel to legendarno ime, najprej malodane serijsko osvajal Parkl ligo, zdaj pa bo še tretji mariborski klub v uradnih tekmovanjih Košarkarske zveze Slovenije po tretjeligašu Braniku in četrtoligašu ŠD Maribor mladi. 

Prvoligaške izkušnje prevevajo cel klub

"Za vstop v četrto ligo smo se odločili, da bi lahko imeli naši otroci tudi neko vizijo. KZS-jeva tekmovanja vendarle imajo neko piramido; lahko napreduješ, lahko nazaduješ," odločitev pojasni Matjaž Čuješ, predsednik kluba in strokovni vodja. In nenazadnje otrok kluba. Tu je tudi on storil prve košarkarske korake, pred 30 leti prvič postal trener, dokler ga pot ni vodila v številne slovenske prvoligaše: Satex, Polzelo, Mursko Soboto, Kraški Zidar, Roglo, bosanski Spars Sarajevo ... Malodane ga ni vrhunskega košarkarska iz vzhodne polovice Slovenije, ki ne bi šel vsaj v nekem trenutku skozi njegove roke: od Matjaža Tovornika in Slavka Kotnika do Bena Udriha, Saše Vujačića ali Klemna Prepeliča. "In tudi današnje generacije otrok iščejo svoje vzornike, a s košarko je tako: ali gledajo ligo NBA ali člane svojega kluba. In zato smo začutili, da jim moramo dati nekaj več od Parkl lige. Ne nazadnje imamo igralce, ki so že nastopali celo v ligi ABA (Nekoč Krkin Jure Ritlop) ter več nekdanjih prvoligašev." Kot dodaja, bo omenjenim "veteranom" v ekipi dodal nekaj 15-letnikov, najstarejše generacije mlajših kategorij, ki jo ima klub. Saj bi imel še starejše, denimo mladince, pa je covid pred petimi leti resetiral mladinski pogon; če se je ta pred covidom širil vse do Slovenske Bistrice, Ptuja, Ruš in Šentilja, je klub med oziroma po covidu lokalne fante prepustil lokalnim klubom, sam pa se osredotočil na Maribor in fante U10, ki so zdaj 15-letniki. 

Ime kluba nalaga odgovornost

A Čuješ mladeničem ne obljublja bajk, kot smo jih znali slišati z druge strani Drave. Ko je govora o ciljih in ambicijah, ne slišimo besed ABA-liga, prva liga ... "To je nesmiselno obljubljati. Hočemo predvsem zdravo sredino, pripadnost klubu. Zdaj pa - ali bo ta košarkarje pripeljala do tretje, druge, prve, ABA- ali kakšne evropske lige ... Daj Bog, če res. Ko prevzameš ime ŽKK, vstopaš v velike čevlje. Vemo, kdo vse je tu igral, kdo vse je šel čez ta klub. To nam nalaga odgovornost, da ga vrnemo na nek nivo. A pomembno je, da nam to uspe predvsem z domačimi igralci, kot je v klubu vedno bilo, tudi v zlatih časih," ocenjuje Čuješ. 

[[image_2_article_80073]]

Sreča košarkarskih klubov: Dončić je magnet

Je pa v Mariboru veliko klubov, ki se borijo za nadobudne košarkarje. Že pred vrati klubskih prostorov ŽKK-ja, na igrišču Gorana Dragića, je med pogovorom s Čuješem potekal trening konkurenčnega KK Boru Besedič Čiro, kjer generacija do 14 let sodi celo med glavne favorite za naslov državnega prvaka, ob njih sta tu še že omenjena Branik in Maribor mladi, visokoraslih fantov si želijo tudi v odbojki pa rokometu ... "Veste, kot prvo: košarka ima veliko srečo, da ima Luko Dončića," Čuješ razloži, zakaj se za kar štiri košarkarske klube v totem mestu najde dovolj fantov: "Luka s svojim nasmehom in pozitivno energijo vse kupi. Igra se košarke in je pravi magnet, veliki vzornik." Okej, kaj pa konkurenca še treh klubov samo v Mariboru? "To je samo pozitivno. Pred leti mladi fantje nikakor niso mogli dobiti izpisnice in menjati kluba, danes so prehodi do 16 leta prosti. Naj imajo možnost videti, kako se kje dela, kje jim bolj ugaja. Ne nazadnje se je v Mariboru vedno igrala najboljša košarka, ko sta bila močna tako ŽKK kot Branik. Pa tudi Ruše, Miklavž, Slivnica ... Konkurenco potrebujemo!"

Zveze in poznanstva do vrha KZS-ja

In kaj ima ŽKK, kar drugi denimo nimajo? Razen prostorov z bogato založenimi policami, kjer ne manjka slovitih dresov (Petrovićevega, Vujačićevega ...), košarkarskih copat, fotografij, pokalov in člankov, seveda (Branik vsega tega nima, ker nima niti svojih prostorov). "Predvsem v upravnem odboru nimamo staršev," Čuješ subtilno usmeri puščico na drugo stran Drave, kjer so v preteklih letih klub pogosto vodili ljudje, ki so imeli v moštvu sinove. "Mi delamo s starši, zanje tudi organiziramo predavanja. A pomembno je, da določene funkcije v klubih zasedajo ljudje, ki izhajajo iz košarke in se spoznajo na njo," Čuješ svoj pogled usmeri v nasproti sedečega Franca Miklošiča, zdaj že legendarnega ekonoma, ki je s klubom doživel že tako najboljše kot tudi najtemnejše čase, a je nepogrešljiv del ekipe. Tu je kot športni direktor tudi Damir Battisti, ki je zbral šampionsko ekipo v Parkl ligi, še preden je ta prešla pod ime ŽKK. Za telesno pripravo skrbi Aljoša Remus, eden najboljših košarkarjev svojega letnika (1986), za psihološko pripravo Nastja Zagoranski, uradni predstavnik ekipe je Tomaž Vedlin, trenerji so Urban Senekovič, Uroš Drevenšek, Mitja Potisk, Goran Škobalj ... Vse skupaj deluje pod skrbnim očesom Čuješa, čigar zveze, poznanstva in malodane vsakodnevni telefonski pogovori segajo celo do vodstva reprezentance, športnega direktorja Saše Dončića in selektorja Aleksandra Sekulića, o katerem najde same dobre besede: "Veste, ko je delal še pri Slovanu, se je tri leta malodane vsak vikend vozil na izobraževanje v Beograd. Kapo dol!"

Ljubljana kot zgled

Tradicija torej 'štima', ambicije 'štimajo', kader 'štima', podmladek 'štima' ... A ponavadi se zatakne pri denarju in infrastrukturi. No, sogovornik ničkaj ne 'jamra': "Veste, včasih smo imeli v Mariboru samo dvorano Tabor, pa je bilo noter osem klubov, ki so igrali evropske pokale. Cel dan smo sestankovali in se borili za termine. Zdaj pa imamo Tabor, Lukno, UŠC, TŠC, Draš, številne dobre telovadnice v šolah ..." Pa ne le to, Čuješ računa, da bo tudi večfunkcijska dvorana na ŽKK-ju v roku dveh, treh let deležna obnove. Pa finance na splošno? "Poglejte, če ima lahko Ljubljana pet stabilnih košarkarskih klubov ... Olimpija, novopečeni ABA-igaš Ilirija, Ježica, Slovan, Janče, Ljubljana ... Saj vem, v Ljubljano se steka več denarja, ampak ... Tudi tam ne leži na cesti. Delati je treba. In nihče mi ne more reči, da v Mariboru ni prostora za dva stabilna košarkarska kluba." Očitno se torej da. In da ne ostane le pri besedah, so na ŽKK-ju že pljunili v roke in začeli s pripravami na novo sezono. Prvo člansko po več kot desetih letih.