Zahodna tribuna je že dobila večino sivih sedežev. Ne še vseh, ampak večino. Sodeč po načrtih vijoličasti še pridejo. Zelenica Ljudskega vrta je bila v najboljši možni različici. Navijači so na Gosposvetski ulici avtobusu na poti do stadiona prižgali bakle. In Luka Šulić je glasno v živo zaigral obe himni. Sploh slovensko še z dodatnim žarom.

Slovenija – Španija 0:3 (0:0)
Strelec: 0:1 Puado (53.), 0:2 Villar (54.), 0:3 Miranda (89.)
Evropsko prvenstvo do 21 let, skupina B. Stadion Ljudski vrt, brez gledalcev; igrišče dobro, sodnik Francois Letexier (Francija); rumeni karton: Rogelj, Gnezda Čerin, Petrovič

In za en polčas je to mladi slovenski reprezentanci zadoščalo. Potem pa so lahko videli, spoznali in tuhtali, kje je razlika. Med gostiteljem, ki prvič igra na evropskem prvenstvu, in branilcem naslova z največ lovorikami. Ena nepozornost. Gol. Še en poskus igranja malo bolj široko. Takoj naslednji gol. V eni minuti ena lekcija z dveh golov. In ker Timi Elšnik ni izkoristil priložnosti, da bi reprezentanco vrnil na 1:2, je Španija imela festival strelov in se na koncu še poigrala. Veliko tekmovanje, velike razlike, veliki fanti, veliki porazi.

Ura in pol (prve) resnice

Za Slovenijo je in bo evropsko prvenstvo do 21 let, ki ga Slovenija v Mariboru, Celju, Kopru in Ljubljani gosti skupaj z Madžarsko, največji nogometni dogodek doslej pri nas. Toda nato pridejo dejanske tekme. Za selektorja Mileta Ačimovića je bila to prva prava preizkušnja. Največja, a prva prava. Že s spiskom je pokazal, da drugače razume slovo Primoža Glihe, na dveh pripravljalnih tekmah z Rusijo (2:2) in Nemčijo (1:1) pa upravičil prvotno zaupanje zveze.

Toda nato je prišla Španija. Ura in pol resnice. 

Kar osem iz slovenske lige

Igrati s Španijo, branilko naslova, je bil za slovensko izbrano vrsto viden izziv. Prvi Euro. Kot gostitelji. Pa čeprav Španc še zdaleč niso prišli z najmočnejšo postavo, ker je Luis Enrique v člansko reprezentanco vpoklical Pedrija (Barcelona), Danija Olma (Leipzig), Pedra Porra (Sporting), Erica Garcio (Manchester City). Ampak Luis De la Fuente, ki je selektor od leta 2018, je vseeno nabral za naslov konkurenčno vrsto.

Luka Šulić ognjeno odigral himni

Pogosto tovrstni poskusi izpadejo… Ne ravno kot rock koncert. Saj ima Luka Šulić že nogometne izkušnje, s Stjepanom Hauserjem sta igrala pred finalom lige prvakov 2018. Tokrat je odigral obe himni, špansko in slovensko, in sploh v živo je bila izkušnja pestra, živahna in predvsem glasna kot se spodobi.

Slovenija je proti taki ekipi igrala zelo zadržano. Kar je bilo tako pričakovano kot razumljivo. Ačimović je izbral fante, ki večinoma igrajo v slovenski prvi ligi: izjema so bili Dejan Petrović (Rapid), Adam Gnezda Čerin (Rijeka) in Žan Celar (Cremonese).

Težišče igre na Čerinu in Petroviču

Prva dva sta že debitirala z enim nastopom za člansko reprezentanco in nanju je padlo težišče slovenske igre. Postavljena sta bila globoko, kar je pomenilo, da so Španci imeli izdatno posest. Koliko izdatno? Blizu 80 odstotkov. Toda Slovenija se je izkazala za trd oreh, četudi je lupina vse bolj pokala. Igor Vekić je ubranil strel Abelu Ruizu, strel Marca Cucurelle, ki je vidno izstopal, pa je bil v zadnjem trenutku blokiran.

Semaforja predvajala video. Z zamikom

Nismo ravno vajeni, da bi v Ljudskem vrtu ves čas predvajali video prenos tekme na obeh semaforjih. Tisti na severnem delu stadiona je bil vmes zaradi izkopavanja tunelov za prehod na novo tribuno tako ali tako začasno odstranjen. Sta pa oba potrebna prenove, saj je prenos precej z zamikom. Sicer pa je Ljudski vrt deloval zelo pestro in evropsko, odet v Uefine barve.

Toda Španci so bili če ne ranljivi, pa nesigurni. Njihova zadnja vrsta ni imela veliko dela, toda ko je Slovenija poskušala vsaj s predložki ali čimerkoli pravzaprav, so delovali negotovo. Žal je zmanjkalo nekaj več poguma in odločnosti, Ačimović pa lahko obžaluje, da visok pritisk ni bil bolje odmerjen. Zakaj ne, je bilo jasno, saj so Španci nevarno računali na protinapade. Če so šli, drugače kot s prekrškom ni šlo. Stiskali so do konca polčasa, po katerem niso ravno pustili vtisa nepremagljivih prvakov.

Vekić brez možnosti

Vse, kar je Slovenija zgradila, je zdržalo še osem minut. Dejansko je imela nekaj več posesti in se udobno namestila.

Nato pa se je zgodilo, kar smo opisali v uvodu. Ena nepozornost. En odbitek. Eno zamujanje. Ko je Javier Puado dobil odloženo žogo, je storil točno tisto, kar se pač mora. Nabil je neusmiljeno. Igor Vekić ni imel nobenih možnosti. Slovenija se je odprla in dobila takoj lekcijo, zakaj to ni pametno. Take ekipe pač meljejo. Cucurella je po protinapadu podal žogo v sredino in Gonzallo Villar je zlahka zabil drugega.

Elšnik samozavestno zgrešil

Po takih dveh golih v zgolj dobri minuti s slabim izplenom, je bilo Sloveniji težko. Ampak še so imeli priložnost, da bi spet imeli dvoboj, ne le prvo srečanje na evropskem prvenstvu. Timi Max Elšnik, ki je kontroliral žogo, kadar je pač prišel do nje, je imel na nogi znižanje in možnost za povratek. Samozavesten je, tako je tudi pomeril, ampak precej zgrešil. Do konca je tako sledil festival španskih strelov in če Vekić ni reševal soigralcev, je moral tudi sebe. Toda ko je Juan Miranda krenil in se poigral ob koncu tekme, ni mogel nič več. Razen občudovanja. Celotna obramba je tako delovala. Očarano.

Za Slovenijo je bila tekma s Španijo dostojen poraz. Resda visok. Imela je trenutke, ko je evropske prvake naredila tudi negotove. Kar ni malo. Je pa predolgo trajalo, da je bilo nato hitro konec. Te tekme. Slovenijo čakata še dva obračuna: v soboto v Celju s Češko in nato še v Ljudskem vrtu v torek z Italijo. Na prvi tekmi sta Italija in Češka remizirala (1:1). Ljudski vrt bo gostil v soboto dvoboj Španije in Italije.

Slovenija: Vekić, Brekalo, Zaletel, Žinič, Petrovič, Gnezda Čerin, Rogelj (od 88. Svetlin), Elšnik (od od 72. Prelec), Matko, Celar (od 60. Medved)


Španija: Fernandez, Pipa, Hugo Guillamon, Jorge Cuenca, Miranda, Brahim Diaz (od 84. Beltran) Puado (od 70. Pino), Zubimendi (od 58. Moncayola), Villar, Cucurella (od 58. Garcia), Ruiz (od 80. Gomez).