V oddaji Pod prečko je nekdanji selektor dr. Zdenko Verdenik razkril zanimivo anekdoto iz časa, ko je vodil slovensko reprezentanco in sodeloval z Zlatkom Zahovićem. Čeprav je Zahović sprva zapustil izbrano vrsto, se je kmalu vrnil, kar je tlakovalo pot zlati generaciji slovenskega nogometa. Kot poroča Sportklub, je imel Zahović že v Verdenikovem obdobju težave z disciplino, kar je pripeljalo do njegovega kratkotrajnega odhoda iz reprezentance.
Zahović: Igral bom po svoje ali pa sploh ne bom
Leta 1994, tik pred kvalifikacijsko tekmo v Mariboru, je Slovenija odigrala slab prijateljski obračun z Rudarjem. Verdenik priznava, da je bil zaradi pomanjkanja izkušenj preveč oster do igralcev, kar je še posebej prizadelo Zahovića. Ta je naslednji dan na sestanku selektorju jasno povedal: "Tega, kar vi igrate, jaz ne bom igral. Igral bom po svoje ali pa sploh ne bom." Ker se nista uspela dogovoriti, je Zahović kmalu zapustil reprezentanco, a se je že čez dva meseca vrnil.
"Tu ima zasluge tudi profesor Marko Elsner, morda sam ne bi bil tako elastičen, ki je rekel – Zlatka moramo dobiti nazaj, on je naš glavni igralec, okrog njega se vse dogaja. Ravno takrat je bil v Portu sestanek evropskih trenerjev, Zlatko pa je igral v Guimaraesu. Prišel je na druženje v Porto, pogovorili smo se, se opravičili eden drugemu in znova smo sodelovali. Ne vem, kaj bi bilo, če ga takrat ne bi vrnili v reprezentanco, vprašanje, če bi ga Katanec kasneje vključil. Brez njega pa se ne bi uvrstili na evropsko prvenstvo,” je Verdenik povedal po poročanju Sportkluba.
Ostal eden najpomembnejših igralcev zlate generacije
Njegova vrnitev pa ni pomenila konca težav. Zahović je namreč še naprej vztrajal pri določenih privilegijih. Verdenik se spominja, da je Elsner v teh trenutkih ostal pragmatičen in mu svetoval: "Stran glej, boljšega nimamo."
Kljub vsem izzivom je Zahović ostal eden najpomembnejših igralcev zlate generacije. Njegova vloga v reprezentanci je bila neprecenljiva, čeprav so se trenerji morali večkrat prilagajati njegovemu značaju. A kot kaže zgodovina, je bila ta prilagoditev ključ do uspeha slovenske izbrane vrste na prelomu tisočletja.
