Slovenski nogometni prostor je ovit v črnino.V 85. letu starosti se je poslovil legendarni Miloš Šoškić, ena osrednjih osebnosti v zgodovini ljubljanske Olimpije. Miloš Šoškić, ki so ga prijatelji in navijači klicali preprosto Šole, je po krajši, a težki bolezni za vedno zaprl oči. V zeleno-belem klubu je deloval v skoraj vseh možnih vlogah in s svojim delom zaznamoval več desetletij nogometa v slovenski prestolnici
Največji uspeh je dosegel v sezoni 1988/89
Miloš Šoškić je bil del kluba skoraj tri desetletja. V vseh funkcijah je za seboj pustil opazen pečat. Veljal je za človeka reda, dela in discipline, težave pa je praviloma skušal reševati premišljeno in brez konfliktov. Največji uspeh je dosegel v sezoni 1988/89, ko je Olimpijo popeljal na vrh druge jugoslovanske lige in jo znova uvrstil med elito.
Kot igralec je Šoškić v dresu Olimpije zbral kar 360 nastopov in dosegel en zadetek. Na Kosovo rojeni branilec je v Slovenijo prišel pri 21 letih in debitiral na nepozaben način, ko je Olimpija v drugi jugoslovanski ligi z zagrebško Lokomotivo remizirala s 4:4. Na večini svojih nastopov je nosil tudi kapetanski trak.
Svojega pečata ni pustil le na igrišču
Svojega pečata ni pustil le na igrišču. Po koncu igralske kariere je na Bežigradu opravljal naloge sekretarja, tehničnega vodje, športnega direktorja in trenerja. Prav kot trener je ustvaril eno najodmevnejših poglavij v zgodovini kluba, saj je Olimpijo v sezoni 1988/89 popeljal v prvo jugoslovansko ligo, leto pozneje pa z njo dosegel odlično sedmo mesto v elitnem tekmovanju.
Njegovo strokovnost in energijo so cenili po vsej Sloveniji, saj je kot trener vodil številne klube. Sedel je tudi na klopeh Mure, Gorice, Rudarja iz Velenja, Korotana, Ljubljane, Beltincev, Komende, Mengša in Ivančne Gorice.
