Slovenija se je vrnila v Ljudski vrt. Po šestih letih. Predolgih šestih letih, kot se je izkazalo. Prišla je znova tja, kjer se reprezentanco spodbuja glasno. In, kar šteje še (naj)bolj, do konca. In tako je Slovenija tudi igrala. Do konca. V živčni tekmi, kjer se je večina zgodila v norem prvem polčasu. Slovenija je prepozno prišla do možnosti za Katar. In konec je prišel predčasno. Zdaj bo ključno, četudi sledita tekmi na Slovaškem in doma še s Ciprom, kako bo reagirala NZS. 

Himna na glas

Himna je bila odpeta, kot se spodobi. In kot je prav. Na zahodni tribuni smo jo sicer bolj slabo slišali, ker zvočniki niso delali. Pa vendar. Občutek je bil, da vrnitev v Ljudski vrt veliko pomeni. Na oko in uho, že takoj, po ekspresnem kartonu Andražu Šporarju, je bil občutek, da gre zares. In tako je tudi Slovenija igrala. Stisnila visoko.

Kar jo je medlo, je bil sodniški kriterij. Artur Dias, ki se je izgubil v lastnem kriteriju in pomembnosti tekme, je v 12. minuti hitro pokazal na enajstmetrovko, ko se je Jan Oblak zapletel, toda VAR je pokazal, da so bile njegove odločitve res prehitre. Slovenijo je to le podžgalo: na igrišču in tribunah. Šporar je imel na glavi sijajno priložnost po podaji Balkovca, a je pomeril po sredini.

V štirih minutah dva gola

Toda Rusi se niso dali. Ne, ne. Danil Fomin je imel v 18. minuti na nogi vodstvo, odloženo žogo, v bistvu zicer. Ampak malo je bilo prostora, slaba izvedba, na srečo Slovenije čez gol. Rusi so šli kot zmešani nad urok Ljudskega vrta: Aleksej Sutormin je šel sam, poigral se je z obrambo, prišel do strela, ampak njegov strel je Oblak odbil.

Začetni nalet Kekove taktike je splahnel. Rusi so delovali vedno bolje. In se niso ustavili. Po prostem strelu je z glavo zadel po predložku Igor Divejev. Ubranljivo? Bolj ne kot ja. Oster strel, standardna situacija. Občinstvo je spodbudilo takoj, Slovenija skušala odgovoriti, toda Rusi so v štirih minutah zabili še drugega. Spet standardna situacija. Kot. In preveč kaosa v obrambi Slovenije, preskakovanje žoge, na koncu pa je Georgi Džikija s škarjicami (!) ukanil nemočnega Oblaka.

Akcija za vrhunce!

Šporar je nato imel dva strela. Na enega podlage. Prvega je nabil v vratarja Safonova, ki ni imel težav, je pa imel več dela z drugim po prostem strelu, ko je Šporar pomeril z glavo, ampak spet premalo natančno. In ko se je zdelo, da bo Slovenijo poskralo, je prišla akcija, kakršna… Vzame sapo. Dolga žoga Mihe Mevlje na Žana Karničnika. Dvojna z Josipom Iličićem. Odložena za Šporarja, ta pa jo je nastavil Iličiću. Bum, dras, gol!

 

Nobenega popuščanja niti do polčasa, moštvi sta vedeli, kaj je v igri. Ampak pustila vse za drugi del. Vsaj Jan Oblak, ko je tik pred odmorom ubranil močan strel Fedorova Smolova. Pokazal, kaj je in kaj zna in kaj zmore.

Šeško v igro, Zahovićeva priložnost

Kek je počakal uvodnih šest minut, nato pa krenil po vse, kar je lahko. Iz igre je vzel Benjamina Verbiča, v igro pa je šel Benjamin Šeško ob veliki podpori občinstva. Rusi so se zadovoljili z vodstvom in se pričakovano osredotočili na protinapade. Slovenija jim jih je ponudila dovolj, ampak ni dovolila, da ne bi prišli vsaj do kake situacije, nastavka, možnosti za preobrat.

Izenačenje je prišlo, toda Jasmin Kurtić je bil v prepovedanem položaju, kar se je, kot vselej, preverjalo in potrdilo z VAR-om. Dolgo, dolgo je pletla Slovenija, poskušala s predložki, čimerkoli. Ni zadoščalo, zmanjkalo je tako idej kot rešitev. Na silo, stihijsko, kakorkoli, niti na glavo ni šlo, čeprav je med rezervisti imel Luka Zahović na glavi vsaj izenačenje. Tako pa so Rusi slavili za nazaj. In naprej.

 

Slovenija – Rusija 1:2 (1:2)
Ljudski vrt, 6524 gledalcev

Strelci: 0:1 Divejev (28.), 0:2, Džikija (32.), 1:2 Iličić 40.; Divejev 28., Džikija 32.

Slovenija: Oblak, Balkovec, Mevlja, Bijol, Karničnik (87./Rogelj), Kurtić, Gnezda Čerin (87./Zahović), Lovrić, Verbič (53./Šeško), Iličić, Šporar (72./Črnigoj).

Rusija: Safonov, Sutormin, Divejev (36./Osipenko), Džikija, Kudrjašov, Kuzjajev, Barinov, Fomin (86./Jerohin), Bakajev (86./Čistjakov), Al. Mirančuk (79./Zabolotni), Smolov (79./Zaharjan).

Sodnik: Artur Dias (Portugalska)