Kakšna razlika v relativno kratkem času. Dve leti. Na koncu je zadoščal remi z Grčijo (0:0), da se je Slovenija prebila iz tretjega v drugi rang evropskega nogometa. Iz lige C v ligo B Uefine lige narodov. Pred dvema letoma ob krstni izvedbi lige narodov so bili trije remiji ob treh porazih z Bolgarijo, Ciprom in Norveško pravzaprav polom in samo sprememba Uefinega sistema ni Slovenije pahnila na dno, v četrti rang. Ampak Slovenija, ki je na šestih tekmah prejela en sam gol, je zdaj, po remiju v Atenah z Grčijo, ki je ne rabi očitno nikdar premagati, da kam napreduje, neporažena slavila v skupini C3.

1. Matjaž Kek: »Da ne bi kdo zdaj norel!«

Selektor Matjaž Kek je tekmo in razplet skupine pospremil v svojem stilu. Dalo se ga je celo razumeti, da sploh ni odločal nogomet. »Da pa ne bi kdo zdaj poletel. Samo potrdilo se je, kar sem govoril skozi jesen. Bili so vzponi in padci, prišli smo do konstante in rezultat je nagrada,« je na žogo na novinarski konferenci po tekmi stopil Kek. »Vseeno je to skupina C, ampak smo prvi, spoštovati to moramo, noreti pa zaradi tega nima smisla. Dosti bolj važno je, kaj je okrog igrišča.«

Z granitno obrambo, prebliski v napadu, premešano ekipo, v kateri lahko do izraza prihajajo nova imena, ki še zdaleč ni povsem sestavljena, sploh ko gre za idejo v igri. Ampak predvsem s karakterjem. Kolektivna (samo)zavest Matjaža Keka se je znova izkazala za zmagovalno.

Zdaj, ko je v skupini C3 proti Grčiji (12 točk), Kosovu (5 točk) in Moldaviji (1 točka) osvojila prvo mesto s 14 točkami, gre v ligo B. Z granitno obrambo, prebliski v napadu, premešano ekipo, v kateri lahko do izraza prihajajo nova imena, ki še zdaleč ni povsem sestavljena, sploh ko gre za idejo v igri. Ampak predvsem s karakterjem. Kolektivna (samo)zavest Matjaža Keka se je znova izkazala za zmagovalno. »Nogomet morda sploh ni bil najbolj pomemben: fantje so bili pod pritiskom, bilo je še malo tistega dvoma smo ali nismo, ampak na koncu smo zdržali!«

2. Jan Oblak najboljši golman, še boljši kapetan

Ko se je Slovenija nekje v 70. minuti razumljivo, a tudi malenkost tvegano odločila, da ne bo več igrala na zmago, kar je sicer počela večino časa, so Grki začeli pritiskati na gol. Slovenija že dolgo ni več ekipa, ki bi praviloma rušila igro in čakala na protinapade. Saj so že prej sicer Grki poskušali, nenazadnje so tudi morali: takoj na začetku z ostrim strelom, pred polčasom, ko je Miha Blažič reševal s črte, in po uri igre, ko je Jan Oblak s parado ubranil strel. Nato se je začel grški desant: Kourbelis je imel zicer, Fourtonis prosti strel, Pavlidis pa škarjice. Vse je Oblak pobral ali odbil. Vehementno, suvereno, kapetansko.

Saj so že prej sicer Grki poskušali, nenazadnje so tudi morali: takoj na začetku z ostrim strelom, pred polčasom, ko je Miha Blažič reševal s črte, in po uri igre, ko je Jan Oblak s parado ubranil strel.

Slovenija je tako prejela en sam gol na šestih tekmah – v prvi ligi narodov proti Bolgariji, Cipru in Norveški pa osem, kolikor jih je sedaj tekmecem zabila -, in sicer je zgolj Kosovo doseglo gol v Stožicah. Obramba je takrat zaspala, Vid Belec kaj veliko ni mogel ukreniti, ko je zamenjal Oblaka, ki se je poškodoval na nedeljskem ogrevanju, a se je nato v Atenah vrnil, ko ga je reprezentanca najbolj potrebovala.

Zato je tudi kapetan. Vse pokaže na igrišču, znan je po tem, da pravzaprav ni znan, vsaj po govorjenju ne. Ampak njegove parade, obrambe, poteze, ko se je obramba vse bolj sesedala proti golu, so imele pridevnike, glagole, samostalnike. Ko Oblak brani, so to celi odstavki, poezija in proza v enem. Za tekmo, kjer je zadoščal remi, je bil Oblak idealen vratar. In kapetan. »Najboljši golman na svetu. In veseli me, da sem dobil kapetana, ki je v najbolj pomembnem trenutku stopil pred ekipo « ga je pohvalil tudi selektor.

3. »Pri fasadi še zagotovo nismo«

Na uvodni tekmi lige narodov v septembru v Stožicah je bilo slabo, ker se ni zgodilo skorajda nič na tekmi Slovenije in Grčije. Zdaj, dva meseca kasneje, v šestem krogu lige narodov, je bilo dogajanja skoraj preveč, izplen pa isti.

Varovancem Matjaža Keka sta tako zadoščala dva remija z Grki, ki jih Slovenci še nikdar doslej, mimogrede, niso premagali.

Ko se pogleda potek tekem v skupini C3, je jasno vidno, kje je bila liga narodov v tej skupini odločena. V Atenah, že, ampak ne, ko je tam gostovala Slovenija, temveč Kosovo, ki je izvleklo prav tako remi brez golov. Varovancem Matjaža Keka sta tako zadoščala dva remija z Grki, ki jih Slovenci še nikdar doslej, mimogrede, niso premagali.

Zato ni čudno, da je Kek odkimal na vprašanje, če ve, v kateri fazi je zdaj reprezentanca. »Ne vem, v kateri fazi smo. Fasade še zagotovo nismo začeli delati, moramo še notranjo opremo skupaj postaviti. Smo tudi malo trpeli, ko smo prepozno reagirali.« Priznal je, da je Slovenijo znova pobožala malo tudi sreča, ampak se ponovil, da se to zgodi, če jo malo tudi izzivaš.

4. Kako zabiti gol? Z veliko dela.

Če ima Slovenija karakter, kar se je videlo od prve minute, potem še vedno išče, kako zabiti gol. Prave, naučene, dodelane ideje, resnici na ljubo, ni. Žogo se je skušalo znova spraviti do Josipa Iličića, s katerim naj bi se kdorkoli povezal pri sledenju njegovih idej. Iličićeva kvaliteta ostaja nesporna, toda daleč od idealne forme je, še najbolj je Grkom paral živce z (uspešnim) iskanjem prekrška. Sicer pa precej na silo, ime in izkušnje.

Slovenija je predvsem opravila osnovno nalogo: uredila je svojo obrambo. Če želi napredovati višje, kadar je za napredovanje potrebna zmaga, bodo potrebni tudi goli.

Slovenija je predvsem opravila osnovno nalogo: uredila je svojo obrambo. Če želi napredovati višje, kadar je za napredovanje potrebna zmaga, bodo potrebni tudi goli. Več njih. Pa ne na eni posamični tekmi, kot je bila tista v Moldaviji. Tukaj, se zdi, čaka Keka precej več dela, kakor ga je imel v obrambi.

»Najmanj kar smo trenirali, je bila defenziva, želel sem, da smo bolj konkretni v napadu. Na golu imamo najboljšega golmana na svetu, štoperji, beki, vezni… Trpeli smo vsi, ni tukaj dosti za izpostavljati. Zame je pomembnejše, kar se je dogajalo na igrišču. Vem, koliko je še za delat,« je ponazoril, koliko dela ga še čaka pri gradnji igre. Haris Vučkić ni ponovil oktobrskega prebliska, še vedno pa se kot odkritje ciklusa kaže Sandi Lovrić.

5. Čakanje na žreb, dolga zima, trojni marčevski paket

Reprezentanco zdaj čaka dokaj dolga zimska pavza. Najprej 7. decembra žreb kvalifikacijskih skupin za svetovno prvenstvo 2022 v Katarju, nato pa kar trojni marčevski paket tekem, s katerimi se bodo kvalifikacije začele. »Slovenija je v četrtem bobnu, tudi iz njega se da priti na tekmovanje, počakajmo, da se kroglice zavrtijo,« je napovedal Kek.

In obenem izrazil veliko upanje, da se bodo gledalci lahko vrnili na stadion. »V tako mali državi, kot je Slovenija, bi bilo pomebmno, da bi igrali pred gledalci, ki so bili vedno naš zaveznik.« Zdaj so si podporo zagotovo zaslužili. Pozornost vsekakor imajo.

 

Grčija – Slovenija 0:0

Stadion Georgios Kamaras, Atene. Brez gledalcev. Sodnik Carlos del Cerro Grande (Španija); rumeni karton: Tzavellas, Bakasetas, Limnios, Kiriakopoulos; Bohar, Kurtić, Iličić, Vetrih, Balkovec; rdeči karton: Hatzidiakos (90.)

Grčija: Vlachodimos, Mavrias, Hatzidiakos, Tzavellas (od 80. Masouras), Tsimikas (od 91. Kiriakopoulos), Zeca (od 67. Tzolis), Kourbelis, Limnios, Bakasetas, Fortounis, Giakoumakis (od 46. Pavlidis).

Slovenija: Oblak, Stojanović, Blažič, Mevlja, Balkovec, Lovrić (od 92. Skubic), Bijol (od 76. Vetrih), Kurtić, Bohar (od 67. Verbič), Iličić (od 92. Bajrić), Vučkić (od 76. Šporar)