Eden največjih svetovnih talentov v odbojki Rok Možič je po tem, ko je osvojil naslov državnega prvaka s svojim klubom, zamenjal Maribor z italijansko Verono. Kot pravi 20-letni odbojkar, je bila to odlična poteza. V svoji prvi sezoni izven Slovenije se je kljub mladosti izboril za svoje mesto na igrišču, še več, za izjemne nastope bil na koncu sezone nagrajen s prestižno titulo točkovno najboljšega igralca ene izmed najmočnejših lig na svetu.
Možič je tudi standardni član reprezentance, letos je bil udarna sila novega selektorja, Avstralca Marka Lebedewa, ki je na klopi nasledil Italijana Alberta Giulianija.
Spomnimo, Slovenija je v letošnji izvedbi lige narodov končala na 10. mestu. O ligi narodov, prihajajočem domačem svetovnem prvenstvu in sezoni v Veroni smo se pogovarjali z najboljšim mladim športnikom Slovenije leta 2021.
Rok pozdravljeni. Lahko bi dejali, da ste letošnjo ligo narodov zaključili na ‘samo’ 10. mestu?
“Zagotovo lahko rečemo samo deseto mesto, glede na to, da smo lansko leto v krstnem nastopu v najmočnejši ligi narodov osvojili vrhunsko četrto mesto. Treba pa reči, da letos večino časa nismo igrali v polni postavi, ob tem pa imeli še težave s poškodbami, korono. Ne, da sedaj iščemo izgovore, ampak nažalost nismo bili pripravljeni kot bi si želeli. Zagotovo je neko razočaranje, ampak moramo vedeti, da smo javnost navadili na zelo dobre rezultate, na sam vrh svetovne odbojke, kar pa ni lahko vzdrževati proti ekipam, ki so tam že dolgo in imajo v igralskem kadru precej več širine.”
Za katero tekmo bi dejali, da je bila morda ključna?
“Težko je sedaj reči katera je bila ključna, ker če bi samo eno več zmagali bi bili tam (op. na Final8). Vsak poraz je bil po svoje ključen, vemo pa, da smo imeli veliko priložnosti. Trener je že proti Italiji, dejal, da to treba zmagati, pa proti Japonski, ampak to so res vse vrhunske reprezentance. V tistem trenutku so bile v boljšem stanju kot mi.”
“Na zadnjem turnirju smo premagali Srbijo in Bolgarijo. Če sedaj s te strani pogledam, je bila proti Iranu zelo pomembna, ampak imeli smo še zadnjo priložnost proti Poljakom. Tako da, lahko rečemo, da je do zadnjega bilo vse v naših rokah.«
Letos ste bili prvič v vlogi glavnega sprejemalca v reprezentanci.
“Za mene je bilo to nekaj novega. Na prvem in drugem turnirju sem igral praktično brez počitka, na zadnjem sem se prelevil v ti. ‘šestega’ igralca, čeprav sem tudi na tretjem turnirju dobil svoje priložnosti. Vemo, da imamo v reprezentanci dva vrhunska sprejemalca (op. Čebulj, Urnaut) in si je mesto treba izboriti, izkušnje pa so zagotovo na njuni strani. Moj cilj je vedno pomagati ekipi, četudi nisem na igrišču.”
Kako ste doživeli spremembe v strokovnem štabu?
“Vsak trener gleda drugače, ima svoj sistem in želi uvesti določene spremembe. Na prvi turnir je selektor poklical določene mlajše igralce, da vidi na koga lahko računa v nadaljevanju, zato smo bili v precej spremenjenih postavah in po vrhu vsega nismo imali časa veliko trenirati, zaradi vseh potovanj.”
Kakšne so razlike pred prejšnjim in zdajšnjim selektorjem?
»Kot sem že dejal vsak trener gleda drugače. Vemo pa, kakšna je italijanska mentaliteta, kakšna je njihova šola. Vsak trener ima svoje sisteme. Primer blok-obrambe, veliko se pozna tudi pri servisu, koliko lahko igralci ‘pritiskajo’ pod ceno rizika. Tako da v nekih taktičnih zamislih so spremembe, ko pa na koncu pogledaš, pa vemo je odbojka, odbojka.«
V štabu ni več tudi Vašega bivšega trenerja, Sebastijana Škorca, se še slišite z njim?
“V začetku tedna sva se ravno slišala. Odločil se je, da si vzame počitek, kar tudi mislim, da je dobro za njega, da si spočije glavo, ker vemo da ni enostavno voditi klub in reprezentanco.”
Povejte nam ste spremljali svoj nekdanji klub in kako komentirate njihovo sezono ?
»Seveda, spremljal sem vse pomembne tekme, navijal za njih prav tako v ligi prvakov. Najbolj mi je bilo žal finala pokala, ko so vodili 2:0 proti ACH Volleyu. Tam sem si res želel, da Maribor po dolgih letih osvoji pokal, ker nam to v tistih treh letih ni uspelo. Nažalost se ni izšlo, ACH je bil res vrhunski. Kar se pa prvenstva tiče, pa na koncu tretje mesto, rahlo razočaranje, ampak težko se pričakuje konstantno vrh glede na proračun v primerjavi z ostalimi. Sem vesel, da se je ekipa sedaj spremenila in vse skupaj pomladilo. Želim svojemu klubu vso srečo tudi v bodoče.”
Če se vrneva na prihajajoče svetovno prvenstvo, igrali boste pred domačo publiko ?
»Publika bo zagotovo naš sedmi igralec, sam lahko držimo pesti, da se ne bo samo zakompliciralo z virusom. Nekaj treme in straha bo prisotne, da ne bi zadovoljili navijače, ker sem že rekel, navadili smo jih na vrhunske rezultate, ampak verjamem da nam bodo pri tem pomagali, saj oni to takrat živijo z nami in želijo najbolje za nas. Jaz pa verjamem, da pokažemo najboljše kaj znamo, kak daleč nas bo to poneslo pa bomo videli, vemo pa vsi kaj si želimo.“
Za vami je prva sezona v tujini, kako je bilo v Veroni?
»Zelo lepa in dolga sezona je za mano. Res sem vesel, da sem na koncu izbral Verono. To je bila odlična odločitev. Prvo leto v tujini, igral sem več ali manj celotno sezono, razen takrat, ko je prišel malo težji trenutek za mene. Poškodba gležnja proti Cucine Lube v predzadnjem krogu rednega dela in potem igranje v zadnjem krogu v najpomembnejši tekmi sezone. Ekipe v Italiji so precej izenačene, še posebej v tem spodnjem delu, na koncu smo pristali na devetem mestu, lahko bi bili tudi v playoffu, lahko bi bili 12, ali pa celo izpadli. Dejstvo je, da lahko vsak premaga vsakogar, mislim pa, da smo kot ekipa rastli iz tekme v tekmo. Bili smo precej mlada ekipa, s kar nekaj novincev, ampak imeli smo se super in se že veselim nove sezone.”
Moč je bilo opaziti veliko vaših prijateljev, najbližjih v Veroni tudi tekom sezone, koliko Vam je to pomenilo?
“To mi ogromno pomeni. Ko smo izbirali klub smo se odločili, da je bližje domu, če bi imel kakšne težave, da lahko pride družina, prijatelji in resnično jih je bilo veliko na obisku.”
Na zadnji tekmi ste imeli kar poln avtobus navijačev.
“Ja res je, to je nekaj najlepšega se mi zdi, ko imaš takšno podporo, ko te prijatelji iz tvojega mesta, tvoje države podpirajo in želijo najboljše, na koncu pa še tako lepa zmaga. Res sem vesel vsakogar in upam, da me bodo podpirali in obiskovali tudi v prihodnje.”
Bili ste točkovno najboljši igralec italijanske lige, je bil to nek Vaš osebni (tihi) cilj, ali je prišel spontano?
“Če po pravici povem nisem razmišljal o tem, želel sem si, da prvi dan ko pridem, da že na prvem treningu pokažem vse kaj lahko, ker vemo, da je prvi vtis zelo pomemben. S prvo trening-tekmo sem se izboril za mesto na igrišču, kasneje še s prijateljskimi tekmami v Franciji. Trener mi je zaupal, bil sem neprestano na igrišču, tako da o tem nisem razmišljal, želel sem samo pokazati največ in pomagati ekipi do zmage.
To je potem prišlo skozi leto, zagotovo ko sem na koncu videl, da sedaj pa lahko, sem želel doseči čim več točk, ampak vedno v veri da moja ekipa zmaga in tudi, če sem dosegel manj točk in zmagali je to bilo zagotovo bolj pomembno kot moji individualni dosežki.”
Kakšno so cilji v naslednji sezoni v Veroni, podaljšali ste do leta 2025?
“Zagotovo bo ekipni cilj playoff, kar je bil že lansko leto. Ekipa se je izboljšala, prepričan sem, da bo to še ena lepa zgodba v Veroni. Vemo, da je italijanska liga ena najmočnejših lig na svet. ne bo nam lahko. Vse ekipe so dobre, ene so še dodatno okrepile zaradi te situacije v Rusiji, ampak šli bomo tekmo po tekmo, s ciljem, da vsakogar premagamo.”
Kaj pa Vaši osebni cilji?
“Svojo igro dvignem na višji nivo, je še veliko stvari, elementov igre, ki se lahko izboljšajo. Verjamem, da bomo tudi tekom sezone, z boljšo ekipo, še bolj napredoval. Želim si jasno dosegati čim več točk, če bom presegel lansko številko mi ni toliko pomembno, ker vem da se bodo žogo drugače razporedile, ko imamo več izkušenejših igralcev. Želim si na koncu pomagati ekipi do čim več zmag.”
Za konec, predvsem za vaše oboževalke, nam lahko zaupate, če ste v zvezi ali ste samski?
“Lahko vam zaupam, da sem trenutno samski.”