Spor med motokrosisti in stanovalci v Radizelu sicer ni nič novega, a minuli konec tedna je spet zavrelo. Tik pred zdajci je bila namreč odpovedana sobotna dirka za državno prvenstvo. Osnovni razlog? Upravna enota Maribor je zavrnila dovoljenje za javno prireditev. A v javnosti se je spet razplamtela debata, da so krivi stanovalci. 

"Ne, niso krivi 'tečni' sosedje!" odgovarja eden od stanovalcev novega naselja Matej Hertiš: "Dirka je bila odpovedana, ker proga že leta obratuje brez osnovnih dovoljenj in z lažnimi meritvami hrupa." Kot stranski udeleženec v postopku ima namreč sogovornik vpogled v odločbo Upravne enote Maribor. In tam je, kot pravi, zapisano, da "meritve hrupa niso bile narejene v realnih pogojih, saj motorji niso vozili kot na tekmi, da so izpustili hiše, kjer je bilo že dokazano preveč hrupa, da meritve niso trajale dovolj dolgo (merili so štiri ure, dirka pa traja dlje) ter da manjka mnenje Agencije Republike Slovenije za okolje (Arso), ki je že v preteklosti zavrnil podobne poskuse meritev hrupa kot nepravilne ali presežene." 

"Definitivno gre za goljufijo"

Meritve je sicer opravilo podjetje Ekosystem, ki ima vsa potrebna dovoljenja. A Hertiš odgovarja, da je podjetje "znano po tem, da naredijo takšne meritve, kot si jih želi stranka. Definitivno gre za goljufijo. Tudi Arso je v preteklosti ugotovil, da so v poročilu meritev napačni izračuni in da so poročilo naredili neskladno z zakonodajo. Prejšnje meritve so jim zato že tudi zavrnili. Tokrat pa Upravna enota ni dala soglasja, saj je zahtevala pozitivno mnenje od Arsota, a ga ta še ni izdal." Hertiš ponazori plastično: "Pri prejšnjih meritvah je bilo prisotnih 15 motorjev, pa so presegli mejno vrednost hrupa, zdaj pa so imeli 26, 27 motorjev, pa mejna vrednost naj ne bi bila presežena." Še več: Hertiš trdi, da bi morala biti že lanska dirka odpovedana: "A zgodilo se je, da je odločba upravne enote prišla prepozno, po tekmi. Oni so tako blizu hiš, da je nemogoče, da bi opravili meritve."

Za odziv na kritike smo poklicali predsednika AMD Orehova vas Antona Breznika, ki Hertišove trditve zanika: "Mi smo dokumente o Ekosystemovih meritvah poslali Arsotu in ga prosili za mnenje. Arso nam je odgovoril, da ne vidijo nikakršne zakonske osnove, da bi dali o dokumentu kakršnokoli mnenje. Njihov način dela je takšen, da dokument preverijo. Če je treba kakršnekoli procesne zadeve z izvajalcem uskladiti, ga uskladijo. V kolikor pa opazijo kakršenkoli nezakonitosti oziroma presežene vrednosti emisij, Arso po protokolu obvesti inšpekcijske službe." Odgovor Arsota - da torej v omenjenih meritvah ni nič narobe - je po besedah Breznika AMD Orehova vas poslala Upravni enoti. In kot trdi Breznik, se je zataknilo tam, ker so se postopku kot stranski udeleženci pridružili bližnji stanovalci, ki jih dirkanje moti. 

Stanovalci zavedli referenta?

Pa smo pri birokratskem merjenju moči. "Ko smo merili hrup, so se stanovalci skrivali po grmih, fotografirali, snemali ... In na koncu Upravni enoti poslali svoje ugotovitve, da merjenje hrupa ni bilo v skladu z zakonom. Obenem so trdili, da motoristi na merjenem treningu niso vozili tako hitro kot na tekmah, da so vozili motocikle z nižjimi kubikaturami kot na dirkah, pa čeprav višja kubikatura ni v korelaciji s hrupom ... Mi smo za merjenje poslali cel seznam motociklov. Da ne bi bilo dvomov o nepristranskosti, je preverjanje opravil tehnični komisar z licenco in posledično odgovornostjo. V športnem pravilniku imamo zapisano, koliko hrupa, to je 111 decibelov, sme imeti motocikel s homologirano izpušno cevjo. A to je merjeno en meter od izpuha pri maksimalnem plinu. Vsi motorji so blizu tega maksimuma, saj vsako dušenje hrupa posega v moč motorja. Ni tako, kot trdijo oni, da manjši motorji povzročajo manjši hrup in obratno," pripombe nasprotne strani razlaga Breznik: "A referent na Upravni enoti je njihove pripombe upošteval ter jih vključil kot temelj, ko je obrazložil odločbo."

V AMD Orehova vas so skratka prepričani, da je napako storil referent, in na odločbo so se pritožili: "Referent se je vpletel v strokovno tolmačenje meritev Ekosystema, tudi zaradi zavajajočih interpretacij stranskih udeležencev. Posledično se je referent nenamerno postavil v presojevalca strokovne ocene in podal, po našem mnenju, napačen zaključek." 

Pred 40 leti tudi dizli niso imeli DPF-a

Breznik sicer priznava, da je hrup motociklov (lahko) moteč za stanovalce, a opozarja, da je pred gradnjo tamkajšnje nove soseske Kvartir, kamor so se kasneje vselile večinoma mlade družine, AMD Orehova vas izrazila skrb, da bi emisije hrupa lahko motile stanovalce. Posledično je občinski svet Občine Hoče - Slivnica sprejel odlok, da bo v primeru dejanskih težav s hrupom za zaščito soseske poskrbel investitor. "A to se ni zgodilo. V izvedbeni dokumentaciji je ta načrt izginil," Breznik trdi, da je krivda s projektiranjem tako na občini kot na investitorju: "Zdaj pa nas vsi gledajo postrani!"  

Po drugi strani pa Hertiš opozarja, da se zaradi spora ogroženi počutijo stanovalci: "Mi nismo nič krivi, a saj vidite, kakšen ton imajo motokrosisti proti nam. Očitajo nam, da smo si priseljenci zgradili hiše ob progi, ki da nas zdaj moti. Ni res. Meritve se sploh niso izvajale na novih hišah. Hrup presega mejne vrednosti na hišah, ki so že dolgo ob progi. Prvi objekt je 20 metrov stran. Zakonodaja se spreminja, ker vedno bolj ščiti naravo in mir. Saj razumem, da so bile tu dirke pred 40 leti. A saj pred 40 leti tudi dizli niso imeli DPF-filtrov." 

Kljub izboljšavam le še na elektriko?

Breznik poudarja, da je AMD Orehova vas kljub temu, da nekateri deležniki, torej občina in investitor novega naselja, niso opravili domače naloge, na lastne stroške sprejel nekatere ukrepe: "Prvič, prilagodili smo konfiguracijo proge in jo na ključnih mestih poglobili, da bi dobili umetne ovire. Kot drugič, poskrbeli smo za dodatne zasaditve dreves. Kot tretje, dobili smo del protihrupne ograje in jo postavili na najbolj izpostavljenih delih proge." A stanovalcev to očitno ne bo zadovoljilo. "Če ne zmorejo zadostiti določeni zakonodaji, je edina rešitev, da se vozijo z električnimi motorji," zaključuje Hertiš. Ali pa bo treba progo enostavno preseliti? O tem je menda že tudi bilo govora, a nič konkretnega. "Da bi mi čez deset let šli stran, ni možnosti," Breznik spomni na rigidno slovensko zakonodajo, zaradi katere kot ena redkih evropskih držav Slovenija nima niti pravega cestnega dirkališča.