Pred tremi leti je Aleksandar Ćikić, takrat aktualni selektor mladinske reprezentance Bosne in Hercegovine, prišel v Maribor. Deloval je tudi kot glavni trener kadetske in mladinske ekipe KK Igokea, s katero je postal mladinski državni prvak. Za seboj ima članske reprezentančne izkušnje, asistiral in sodeloval je z izjemnimi trenerji kot so Duško Vujošević, Vlada Jovanović in Jasmin Repeša. Pohvali pa se lahko tudi, da je treniral veliko košarkarjev, ki danes igrajo resno košarko.

»Najprej naj vas in vaše bralce pozdravim in se vam zahvalim za povabilo na ta intervju,« uvodoma pove Ćikić in doda, da se v Mariboru počuti zelo dobro, po prvih dveh letih, se mu je zadnje leto pridružila tudi žena in otroci, kar mu kot družinskemu človeku izredno veliko pomeni.

Kako ste prišli v stik z AKK Branik Maribor?

“Prvi mi je kontaktiral gospod Kristijan Gajšek, ki je v svojem krogu prijateljev slišal za mene. Preveril je moje dotedanje delo in smo se v dvomesečnih pregovorih dogovorili za sodelovanje.”

Je bilo kaj dvoma, glede na to, da ste imeli takrat že izjemno bogat trenerski CV?

»Delal sem v odlično urejenem sistemu košarkarskega kluba Igokea in zato je morala biti ponudba z vizijo, da bi jo sprejel. V predstavljanem projektu sem se  prepoznal in se kot ambiciozen trener odločil za ta korak.”

Dule Vujošević in Aleksandar Ćikić v reprezentanci BiH. Foto: Fiba.basketball

V klubu so želeli trenerja profesionalca, po možnosti tujca, saj bi naj zmanjšal lokalne pritiske. Zanima me, kakšno je vaše mnenje glede teh pritiskov in kako je v primerjavi z ostalimi sredinami?

»Za tistega, ki se ukvarja s tem delom, je pritisk kot vsakodnevno kosilo.. Pogosto mi govorijo, da je Maribor posebno težek, specifičen za delo v športu, še posebej v košarki. To sem začutil in slišal od svojih športnih prijateljev iz Beograda, Zagreba, Ljubljane, Banja Luke, Sarajeva. Ta teža, pritisk in specifičnost niso povezani z določeno sredino, ampak je šport sam od sebe izziven, lep, a to nosi tudi prepoznavne probleme za vse udeležence.

Cilj mi je, da moji igralci in Maribor igrajo prvo ligo

Pogodbeno ste torej vezani še eno leto, Vas bomo še spremljali v mestu pod Pohorjem? ?

“Na začetku sem Vam dejal, da sem se našel v tem projektu. Kot trenerju mi je cilj, da igralce pripeljem do nivoja da igrajo prvo ligo, ter da AKK Maribor igra prvo ligo. Cilj je delno izpolnjen, ker nekateri že igrajo prvo ligo, medtem ko je še zagotovo nekaj takšnih, ki to zmorejo, a je vse odvisno izključno od njih.«

Zaradi drugega cilja, uvrstitve Maribora v prvo člansko ligo, se, kot ste dejali, še naprej vidim pod Pohorjem.«

Foto: Fiba.basketball

Tudi letos v Športni dvorani Lukna opažamo, da predvsem zaradi Čikića, na treninge prihajajo najboljši mariborski košarkarji – Žan Kosić, Tin Tomažič in ostali.

Eno ne košarkarsko vprašanje, povejte nam, kako je živeti v Mariboru, katero mesto bi priporočali za dobro večerjo?

»Precej dobro sem spoznal Maribor in lahko rečem, da iz več vidikov izpolnjuje in presega standarde, ki so meni kot družinskemu človeku zelo pomembni. V tem delu priznam Mariboru pozitivno specifičnost. “

“Dobro sem jedel v Ancori, raznovrstno hrano in začutil sem dobro domač(n)o postrežbo. Samo jim ne zaračunajte tega oglasa (smeh).«

Če se vrneva nazaj na košarko, igrala naj bi se tretja liga?

»Obstaja možnost, da še vedno igramo 2. SKL, a ni odvisno od nas, ampak od Košarkarske zveze Slovenije in drugih klubov. Mi moramo biti pripravljeni na obe opciji.”

“Smo v času ko je idealno, da se sestavi ekipa. Naloga vseh nas v klubu je, da motiviramo tiste, ki so v tem procesu od začetka in za katere menimo, da je vredno da ostanejo. Ne glede na to, katera liga se bo igrala, moramo narediti vse in izkoristiti vsa sredstva. Tu ne mislim izključno na denar, ki je danes vsem zelo pomemben, ampak tudi na dobro delo.”

Omenimo na tej točki, da je AKK Branik letos potegnil kratko in zaradi koš-razlike končal v nižjem rangu, vendar obstaja možnost, da bi v 1. ligi ostal tudi kranjski Triglav, kar bi odprlo Mariboru mesto v 2. ligi.

V Mariboru ste torej tri sezone, bilo je dobrih in slabih stvari, katere bi izpostavili in kako komentirate zadnjo sezono?

»Pred dvema sezonama je vse bilo tako kot treba. Prva ekipa je igrala dobro, generacija 2001 je igrala 1A ligo, katero igra osem najboljših ekip v Sloveniji. Narejen je bil viden napredek. Ta sezona žal ni bila nadaljevanje tega napredka. V prvih dveh letih se je vse odvilo dobro, tretje leto ni tako, kot bi moralo biti. V sezono smo do 6. kroga krenili brez glavnih dveh organizatorjev igre. V košarki pa je pravilo, da »brez visokega igralca nekako še igraš, brez playmakerja pa nikakor.«

“Ko smo pripeljali organizatorja igre, se je videla pomembnost na tej poziciji v ekipi. Dobili smo sigurnost na prenosu žoge, organizaciji, vendar po enem krogu prihaja do resne poškodbe, zloma zapestja, operacije in več kot trimesečne odsotnosti. Nekateri ključni igralci niso odigrali vseh tekem, zato smo na primer tekmo z Litijo igrali z le 6. igralci.”

“Da se ne razmišlja lokalno”

Mlajše kategorije so pa nadaljevale ta napredek, mladinci so bili korak do Final8, kadeti so izgubili za točko od Cedevite Olimpije.

»Kadeti so naredili korak naprej z uvrstitvijo na zaključni turnir osmerice najboljših. Izgubili so nesrečno, v napeti končnici je bila za točko boljša Cedevita Olimpija. Prepričan sem, da imamo v tej selekciji materiala za prvo ekipo.

Dodajmo, da so odlično delo glavnega trenerja Maribora prepoznali tudi na ZKTS (Združenje košarkarskih trenerjev Slovenije) in ga lansko leto povabili kot predavatelja na trenersko kliniko v Novi Gorici za vse kadetske in mladinske trenerje, kar si seveda šteje v veliko čast in ponos.

Za konec nam povejte, tisto kar verjetno skrbi vse ljubitelje košarke v Mariboru. Kaj nam manjka, da bi imeli stabilnega in resnega prvoligaša?

»Da se ne razmišlja lokalno. Če pogledamo vse ekipe iz Prve lige, je to kombinacija lokalnih košarkarjev, košarkarjev iz cele Slovenije in tujih igralcev. Če pogledamo prvoligaške ekipe v mestu v drugih športih, je takšen miks prisoten tudi pri njih. Mariborska članska ekipa mora slediti temu primeru, ni potrebno eksperimentirati ali pričakovati članskega rezultata razmišljajoč izključno lokalno.”

Bo držalo in upamo, da bo klub na čelu z Aleksandrom Ćikićem vrnil v mesto košarkarskega prvoligaša, saj se spomnimo še ne dolgo nazaj, da je v dvorani Tabor padala tudi evroligaška Cedevita Olimpija.