Gospod Janez Sodržnik, kot prvega podpredsednika Olimpijskega komiteja Slovenije naj vas za začetek kar vprašamo, katere predloge ste naslovili na vlado za ublažitev posledic epidemije za športnike?

Na OKS – ZŠZ podpiramo aktivnosti Vlade RS za omejevanje širjenja koronavirusa  in ukrepe za omilitev posledic epidemije. Z optimizmom nas navdaja zaveza, da bo Vlada namenila toliko sredstev, kolikor bo treba, da se ohranijo delovna mesta, socialna stabilnost, gospodarske zmogljivosti, javni servis in potenciali v družbi na splošno. Se pa zavedamo, da bodo potrebni, za vsaj delno povrnitev v stanje pred  epidemijo, nujni ukrepi, ki bodo pomagali ohraniti sredstva za delovanje športnim organizacijam ter v čim večji meri ohraniti oziroma povrniti obstoječe vire prihodkov. Zato menimo, da je poleg ustreznih začasnih ukrepov za povračilo izplačanega nadomestila plače in oprostitev plačila prispevkov za socialno varnost za zaposlene v športnih organizacijah ter izredna pomoč za samozaposlene športne delavce in poklicne športnike, nujno treba sprejeti tudi ukrepe, ki bodo ublažili izpad prihodkov športnih organizacij od sponzorjev in drugih podpornikov športa, članov športnih društev (športnikov vseh starosti in kategorij) in obiskovalcev športnih prireditev po epidemiji.

Vodstvo Olimpijskega komiteja Slovenije, foto: OKS – ZŠZ

Na Vlado smo že naslovili omenjene predloge in verjamemo, da bodo upoštevani.  Ne smemo pozabiti, da je šport  pomembna sestavina institucionalne vzgoje in izobraževanja, pospešuje razvoj (športne) industrije, trgovine, turizma in zmeraj bolj povečuje možnosti zaposlovanja. Predvsem pa krepi nacionalno identiteto!

Posledice epidemije se bodo poznale verjetno tudi pri Fundaciji za šport. Sredstva oz. sofinanciranje fundacije so velikokrat odločilna za postavitev kakšnega športnega objekta v lokalnem okolju. Kako tukaj ublažiti posledice in zagotoviti sredstva?

Ne samo za postavitev kakšnega objekta, sredstva Fundacije za šport so pravzaprav glavni vir pri financiranju nacionalnih panožnih zvez, saj dobijo največ denarja za svoje delovanje in izvajanje programov iz tega naslova. Pa še najprej ga dobijo, sicer bi jim vsako leto trda predla. Problem pa je nastal, ko je pred leti država uvedla davek na srečke, ki vsako leto odnese iz koncesijski dajatev obeh veliko denarja, za katerega je prikrajšan slovenski šport. Zato je eden izmed pomembnih predlogov, ki smo jih naslovili na Vlado, tudi ukinitev Zakona o davku od srečke z namenom zagotavljanja več sredstev Fundaciji za šport ali namenitev dela proračunskih sredstev, zbranih iz naslova davka od srečk neposredno za športne organizacije preko razpisa Fundacije za šport.

Ravno zato je potrebno ta davek nemudoma ukiniti oziroma ga iz proračuna RS nameniti neposredno za športne organizacije preko razpisa Fundacije za šport. Moram tu pošteno povedati, da nam v vseh preteklih letih, ko se je izmenjalo kar nekaj »levih« Vlad, to ni uspelo. Mogoče pa bomo zdaj z »desno« vendarle uspeli. Ker gre za slovenski šport.

Sredstva Fundacije za šport se bodo v letu 2021 iz naslova iger na srečo znatno zmanjšala, saj je odpoved športnih tekmovanj povzročila tudi bistveno zmanjšanje stavnih dogodkov, prav tako se bo najverjetneje zmanjšal obseg vplačil. Ravno zato je potrebno ta davek nemudoma ukiniti oziroma ga iz proračuna RS nameniti neposredno za športne organizacije preko razpisa Fundacije za šport. Moram tu pošteno povedati, da nam v vseh preteklih letih, ko se je izmenjalo kar nekaj »levih« Vlad, to ni uspelo. Mogoče pa bomo zdaj z »desno« vendarle uspeli. Ker gre za slovenski šport.

Kakšen je vaš predlog, da bi klubi, mladi športniki prišli lažje do pokroviteljev oz. kaj bi morali za to »ponuditi« s strani vlade? Kakšno vlogo imajo občine pri tem? Včasih pride do spora, ali bodo sofinancirali mladega tekmovalca v klubu, ki nima stalnega naslova iz te občine, kjer je klub.

Olimpijski komite Slovenije – Združenje športnih zvez je problematiko že obravnaval na svojih organih in tudi sprejel načelno stališče in priporočilo občinam, da so pri teh vprašanjih »življenjske« in naj se pri tem ne držijo strogih birokratskih načel. Glede na število in posledično majhnost občin velikokrat prihaja do situacij, ko mladi talentirani športniki v matičnih občinah nimajo možnosti in pogojev za razvoj svojega športnega talenta. Lahko pa take sredine in pogoje najdejo v sosednjih občinah; ni pošteno, da je tak športnik zaradi svojega kraja bivanja prikrajšan za podporo svoje matične občine.

Sicer v okviru OKS deluje tudi Fundacija za mlade športnike iz socialno šibkih okolij, ki ste jo lani poimenovali po olimpijskem prvaku Miroslavu Cerarju?

Drži. Fundacijo za financiranje mladih športnikov iz socialno šibkih okolij smo ustanovili takoj na začetku prvega mandata, spomladi 2015. Namen je seveda popolnoma jasen že iz imena. Zelo smo ponosni nanjo, saj smo že stotinam mladih zagotovili štipendijo, ki jim omogoča nadaljnje športno udejstvovanje. In lahko povem, da nas pisma zahvale, ki jih prejmemo od teh mladih ljudi in od njihovih staršev, marsikdaj ganejo. Zavedanje, da si enemu mlademu človeku pomagal, da je lahko še naprej športno aktiven in uspešen v šoli, je tisto, kar izpopolnjuje in nagradi.

Prestavitev poletnih olimpijskih iger na naslednje leto je samo vrh težav, ki jih imajo vrhunski športniki. Kaj pomeni za športnika takšno odlaganje? Verjetno je bila to logična posledica tudi tega, ker so imeli športniki omejen dostop do terenov za trening?

No, za organizatorje velikih tekmovanj so z naskokom največji problem finance. Namreč vse je bolj ali manj podvrženo televizijskim pravicam in brez dogodkov ni prenosov, brez prenosov ni denarja. In tu govorimo o milijardah. Mogoče se sliši malo nenavadno, ampak ta problem je v tej situaciji v Sloveniji v bistvu manjši kot drugje, ker se vrtijo neprimerno nižje vsote in so klubi zato od njih manj odvisni. Niso pa zanemarljive.

Kar pa se tiče športnikov, je pomembno, kako dolgo bo trajala prepoved. Če bo kriza trajala tri mesece ali malo več, v večletni karieri športnika ne bi smela imeti posledic. Marsikateremu športniku se to zgodi skozi kariero, ko stakne resno poškodbo, ki ga za nekaj mesecev oddalji od tekmovanj. Nekateri športniki so se v karieri poškodovali celo večkrat, pa jim je po težkih in napornih rehabilitacijah uspela vrnitev in doseganje novih vrhunskih rezultatov.

V kakšni kondiciji je slovenski šport? Vrhunski šport je prisoten v medijih, pri tem smo na tekočem. Kako je z lokalnimi klubi, treningi mladih, množičnemu športu oz. športu za vse. Ravno vaše področje je »drugi del« imena OKS – Združenje športnih zvez. Z vašim prihodom v vodstvo OKS to temeljno področje spet pridobiva svoje mesto.

Pogosto je spregledano dejstvo, tudi zaradi izkrivljene medijske podobe, da je, če se izrazim metaforično, vrhunski šport samo vrh ledene gore. OKS, ki je združeval samo zveze z olimpijskimi športnimi panogami, je šele z združitvijo s Športno zvezo Slovenije 1994 postal krovna organizacija slovenskega športa, Olimpijski komite Slovenije – Združenje športnih zvez (OKS-ZŠZ).

Danes OKS-ZŠZ poleg zvez z olimpijskimi panogami združuje tudi nacionalne panožne športne zveze priznanih športov, nacionalne športne zveze neolimpijskih športov, športne zveze in združenja, športne zveze, ki se pretežno ukvarjajo s športom za vse, zamejske športne organizacije in občinske športne zveze, ki predstavljajo tudi najštevilčnejšo kategorijo članstva. Našemu modelu združevanja so kasneje sledili tudi v nekaterih drugih evropskih državah; v Nemčiji na primer je prišlo do združitve njihovega olimpijskega komiteja z nemško športno zvezo leta 2006.

Vendar se vsaka športna dejavnost prične v neki lokalni sredini, kjer se ljudje združujejo v društva, ta se povezujejo v zveze in tako ustvarjajo pogoje za nadaljnji razvoj in uspeh športa. Modra športna politika bo ljudi pri tem podpirala. V kolikor ne bi podpirali teh iniciativ že v izvoru, bi mnoge od njih zamrle. Na ta način ostajamo Slovenci uspešni v mnogih športih, tudi v tistih, ki se šele pojavljajo, tudi na veliki sceni v soju medijskih luči (primer rolanje, športno plezanje, kajtanje..)

Namen združitve je bil med drugimi zagotoviti uravnotežen in skladen razvoj vseh pojavnih oblik športa v Sloveniji, kar nam je v veliki meri, kljub težavam in posameznim poskusom rušenja  teh razmerij, dobro uspevalo. Seveda so ti interesi favoriziranja samo nekaterih pojavnih oblik športa oz. panog še vedno prisotni. Vendar se vsaka športna dejavnost prične v neki lokalni sredini, kjer se ljudje združujejo v društva, ta se povezujejo v zveze in tako ustvarjajo pogoje za nadaljnji razvoj in uspeh športa. Modra športna politika bo ljudi pri tem podpirala. V kolikor ne bi podpirali teh iniciativ že v izvoru, bi mnoge od njih zamrle. Na ta način ostajamo Slovenci uspešni v mnogih športih, tudi v tistih, ki se šele pojavljajo, tudi na veliki sceni v soju medijskih luči (primer rolanje, športno plezanje, kajtanje..). Še pomembneje pa je, da se na ta način v pozitivno socialno sredino pritegne veliko mladih, ki lahko na tem področju bodisi razvijajo svoje športne talente, oziroma jih ta dejavnost podpira pri zdravem razvoju na ostalih področjih.

Slovenski šport temelji na dejavnosti klubov in društev in v veliki večini prostovoljnemu delu entuziastov, kar nas sicer rešuje tudi v kritičnih situacijah. Vendar bo trenutna kriza pustila največje negativne posledice ravno v teh sredinah. Na OKS-ZŠZ smo takoj proaktivno pristopili k reševanju problematike in iskanju načinov za omilitev posledic krize. S široko poizvedbo med članicami smo ugotovili, da bo izpad predvidenih prihodkov v športu skoraj 30 mio EUR. To bo gotovo imelo dolgoročne negativne posledice na šport in posledično na celotno družbo. Organizirana športna dejavnost ima namreč dokazano pozitivne učinke na številnih družbenih področjih. Zato smo vladi predlagali vrsto ukrepov s katerimi bi omilili posledice epidemije na šport. Gre za odločilni trenutek, od katerega bo odvisno preživetje slovenskega športa.

Olimpijski komite deluje tudi na regijskem nivoju v t. i. regijskih pisarnah. Ena od teh je tudi v Mariboru. Kašne naloge ima regijska pisarna, še posebej v Mariboru?

Zaradi lažje koordinacije dela na terenu je OKS-ZŠZ ustanovil 15. regijskih pisarn, ki pokrivajo celotno Slovenijo. Vodenje regijskih pisarn OKS-ZŠZ zaupa pristojni občinski športni zvezi v regiji, običajno za mandatno obdobje. Poglavitne naloge regijskih pisarn, ki so usklajene skupaj z njimi in jih potrdijo tudi organi OKS-ZŠZ, so številne. Izpostavim naj nekaj pomembnejših: nudijo pomoč občinskim športnim zvezam v regiji pri uresničevanju programov za razvoj športa, sodelujejo pri ustanavljanju športnih zvez v občinah brez lokalnih športnih zvez, zastopajo interese športnih društev v občinah brez občinskih športnih zvez.

Prizadevajo si za uveljavitev modela in pravilnika o sofinanciranju športa na lokalni ravni v skladu z Nacionalnim programom športa 2014 – 2023. Spodbujajo medobčinsko povezovanje in čezmejno sodelovanje. Pomagajo pri zbiranju statističnih podatkov o številu športnih organizacij v regiji in vključenosti prebivalstva v njihove programe.  Pripravljajo predloge za športna priznanja: vsako leto pripravi predlog kandidatov za Bloudkova priznanja in priznanja OKS-ZŠZ oziroma MOK. Prevzemajo določena javna pooblastila OKS-ZŠZ (na primer: podeljevanje potrdil o kategorizaciji športnikov, izdajanje priporočil športnim organizacijam v regiji pri kandidaturah na javna sredstva, etc). Povezujejo se z lokalnimi mediji in skrbijo za obveščanje o aktualnih športnih dogodkih in aktivnostih v regiji ter šport za vse v najširšem smislu, itd.

Vse te naštete naloge uspešno opravlja tudi Športna zveza Maribor, ki je nosilka regijske pisarne za Severno podravsko regijo OKS-ZŠZ. Regija sicer pokriva kar 18 občin in v njej trenutno deluje 6 občinskih športnih zvez. Posledično je naloga RP Maribor toliko zahtevnejša, saj mora biti v stiku tudi s številnimi društvi v občinah, kjer ta še niso povezana v zvezo in jim nuditi pomoč.

Vse te naštete naloge uspešno opravlja tudi Športna zveza Maribor, ki je nosilka regijske pisarne za Severno podravsko regijo OKS-ZŠZ. Regija sicer pokriva kar 18 občin in v njej trenutno deluje 6 občinskih športnih zvez. Posledično je naloga RP Maribor toliko zahtevnejša, saj mora biti v stiku tudi s številnimi društvi v občinah, kjer ta še niso povezana v zvezo in jim nuditi pomoč. Tudi sam pri tem pomagam po svojih močeh, saj skupaj z vodjo pisarne obiskujem župane občin in jim predstavim delo in priložnosti, kij z lokalno športno zvezo lahko pridobijo.

Že dolgo uspešno vodite ljubljansko športno zvezo, kar nekaj občin še nima športnih zvez. Zakaj potrebujemo lokalne športne zveze? Nekateri to vzamejo kot nepotrebno »sestankovanje« pri vsem delu v športu, kjer so večkrat prepuščeni sami sebi.

No, saj je že ta ugotovitev delno odgovor – društva so brez športne zveze večkrat prepuščena sama sebi. Namen organiziranega povezovanja pa je ravno v tem, da so skupaj močnejši in lahko lažje uveljavijo interese športa pri županu oz. občinski oblasti. Zakaj potrebujemo občinsko ali katero koli športno zvezo bi vam najbolje lahko odgovorila kar društva, ki zvezo ustanovijo. Ker je povsem jasno – če društva ne vidijo interesa in prednosti, ki jih ustanovitev OŠZ prinaša, potem zveze preprosto ne ustanovijo.

Predvsem pa na področju športne rekreacije Pravilnik o delitvi denarja na FSO zdaj postavlja drugačna izhodišča in daje prednost organizirani športni sferi – torej lokalni športni zvezi.

Po drugi strani smo občinske športne zveze tudi sistemsko umestili v procese sprejemanja letnih programov športa pri delitvi sredstev na Fundaciji za šport, kjer je potrebno imeti podporo lokalne športne zveze. Predvsem pa na področju športne rekreacije Pravilnik o delitvi denarja na FSO zdaj postavlja drugačna izhodišča in daje prednost organizirani športni sferi – torej lokalni športni zvezi.

Tudi sam sem že vrsto let predsednik Športne zveze Ljubljana, ki je danes uspešna, sodobna športna organizacija z največjim članstvom med vsemi zvezami, ki delujejo na občinski ravni. Uspešno povezuje in  zastopa skupne interese Ljubljanskih športnih društev in tudi v bodoče se bom trudil, da bo organizacija dolgoročno uspešna.

Manj je znano, da ste v izvršnem odboru krovne svetovne športne zveze TAFISA. Kakšno korist ima lahko slovenski šport od krovne svetovne športne zveze?

TAFISA je krovna mednarodna športna zveza na področju športa za vse, ki skozi svoje aktivnosti in strategijo sledi glavnemu cilju – skozi šport za vse narediti svet boljši!! 

Je največja in najpomembnejša svetovna organizacija športa za vse, ki v svojem članstvu združuje številne olimpijske komiteje, športne zveze in ostale organizacije iz vsega sveta, ki imajo interes delovati na področju športa za vse.  Včlanili smo se takoj na začetku našega prvega mandata, spomladi 2015 in kmalu dokazali, da smo odličen partner. Že v jeseni 2016 smo organizirali prvo evropsko konferenco TAFISA in se vključili v vrsto projektov, ki potekajo pod njenim okriljem na globalni ravni. Še posebej lahko izpostavim projekt, ki ga izvajamo skupaj z Mednarodnim olimpijskim komitejem – Active global city, v katerem je Ljubljana kot ena izmed šestih pilotskih mest s celega sveta, namen pa je bil vzpostaviti ustrezno organizacijo delovanja ne samo športnega, temveč vseh povezanih podsistemov, ki bodo ljudem omogočali zdrav in aktiven življenjski slog. Za ta projekt je Ljubljana tudi naredila ustrezen certifikat, ki je ga je podelil v Buenos Airesu oktobra 2019 predsednik MOK, g.Thomas Bach.

Dobro delo, organizacijske sposobnosti in potencial, ki smo ga pokazali, je zagotovo prispeval k temu, da smo leta 2017 na Svetovnem kongresu TAFISA v Seulu, skupaj s Športno unijo Slovenije, v močni konkurenci, zmagali pri kandidaturi za organizacijo Svetovnega kongresa TAFISA oktobra 2021 v Sloveniji. Eminentni dogodek se bo predvidoma udeležilo preko 700 predstavnikov športnih organizacij iz okoli 100 držav sveta in ga bomo gostili prihodnje leto v Portorožu.

Dobro delo, organizacijske sposobnosti in potencial, ki smo ga pokazali, je zagotovo prispeval k temu, da smo leta 2017 na Svetovnem kongresu TAFISA v Seulu, skupaj s Športno unijo Slovenije, v močni konkurenci, zmagali pri kandidaturi za organizacijo Svetovnega kongresa TAFISA oktobra 2021 v Sloveniji. Eminentni dogodek se bo predvidoma udeležilo preko 700 predstavnikov športnih organizacij iz okoli 100 držav sveta in ga bomo gostili prihodnje leto v Portorožu.

Tudi sam sem bil v izvršni odbor organizacije izvoljen na tem kongresu in sem zadolžen predvsem  za pokrivanje jugovzhodne Evrope in bližnjega vzhoda.

Lahko povem, da smo pri pripravah na kongres že zelo daleč. Vzpostavljene imamo potrebne odbore (častni, organizacijski in programski) in organizacijsko shemo ter sklenjeno pogodbo s hotelom Bernardin.

Še najbolj pa me veseli dejstvo, da je predsednik RS g. Borut Pahor prepoznal pomembnost dogodka in delo, ki ga opravljamo, ter prevzel vodenje častnega odbora kongresa TAFISA 2021. S tem je tudi potrdil, da smo na pravi poti, da postanemo vodilna država na svetu na področju športa za vse.

V zadnjem mesecu, ko smo zaradi epidemije doma, smo opravili ogromno sestankov s partnerji in tudi z vodstvom TAFISA predvsem pri oblikovanju programa. Zato sem prepričan, da bomo kongres organizirali na visoki ravni in vsebinsko kakovostno!

Ste tudi podpredsednik svetovne zveze za delavske igre. Kaj sploh je svetovna zveza za delavske igre? Nekatere panoge, vodarji, komunala še imajo svoje igre. Zveni precej iz socialističnih časov. Kašno aktualno vrednost ima danes organizacija delavskega športa? Kje smo v Sloveniji pri tem, kakšni so načrti?

Svetovna zveza za delavske igre s sedežem v Parizu je mednarodna organizacija, ki povezuje organizacije  iz skoraj 50 držav, ki doma skrbijo za razvoj delavskega športa. OKS-ZŠZ se je vključil v Svetovno zvezo za šport v podjetjih ravno zaradi tega – spodbuditi podjetja/delovne organizacije, da posvetijo pozornost tudi gibalni in športni dejavnosti svojih zaposlenih saj ima to številne pozitivne učinke, nenazadnje tudi na konkurenčnost in uspešnost podjetja/delovne organizacije pri doseganju njenih ciljev. Včlanili smo se leta 2015 tudi zato, da pridobimo primere dobrih praks od drugod in tudi nove pristope. Pokazalo se je, da sploh nismo slabi na tem področju, smo pa izrazito nepovezani, razen sektorsko, kot ste že omenili.

Presenetljivo je, da je Slovenija, če gledamo sedaj iz evropske oz. še bolj svetovne perspektive imela v socialističnih časih zgledno urejeno skrb za rekreacijo in športno dejavnost zaposlenih. V podjetjih so bili zaposleni strokovnjaki, ki so skrbeli  za rekreacijo in organizirali dejavnosti za zaposlene, zanje so organizirali preventivne zdravstvene oddihe, v podjetjih so ustanavljali športno rekreativna društva, ki so organizirala vrsto zdravih aktivnosti za zaposlene tudi v prostem času. Tako kot mnoge sicer pozitivne zadeve, ki smo jih leta izgrajevali smo tudi to lahkomiselno opustili.

Presenetljivo je, da je Slovenija, če gledamo sedaj iz evropske oz. še bolj svetovne perspektive imela v socialističnih časih zgledno urejeno skrb za rekreacijo in športno dejavnost zaposlenih. V podjetjih so bili zaposleni strokovnjaki, ki so skrbeli  za rekreacijo in organizirali dejavnosti za zaposlene, zanje so organizirali preventivne zdravstvene oddihe, v podjetjih so ustanavljali športno rekreativna društva, ki so organizirala vrsto zdravih aktivnosti za zaposlene tudi v prostem času. Tako kot mnoge sicer pozitivne zadeve, ki smo jih leta izgrajevali smo tudi to lahkomiselno opustili.

Skozi naš projekt »Iger zaposlenih«, ki ga izvajamo letos že šesto leto zapored, si prizadevamo, da se tudi v Sloveniji ponovno obudi ta dejavnost. Kot promocijske dogodke smo v sodelovanju regijskimi pisarnami OKS-ZŠZ v letu 2015 pričeli organizirati Športne igre zaposlenih, ki jih letos v jesenskem času organiziramo že šesto leto zapored in beležimo vsako leto več sodelujočih podjetij in udeležencev. Seveda pa so igre, ki jih organiziramo, samo eden od vzvodov, da dosežemo strukturne dolgoročne pozitivne spremembe v podjetjih, oz. delovnih organizacijah. Sam sem bil izvoljen na mesto podpredsednika Svetovne zveze za šport v podjetjih in ravno tu je priložnost, da naše znanje še poglobimo in izkušnje delimo tudi širše.

Dan športa, državni praznik? Pred časom ste predsedniku Pahorju predstavili pobudo, da bi 1. oktober razglasili za Dan športa. Kako daleč je ta pobuda, kaj bi doprinesla športu?

Olimpijski komite Slovenije – Združenje športnih zvez je junija 2019 predstavil iniciativo, da se 1. oktober razglasi za Dan slovenskega športa, slovenski državni praznik.

Dan slovenskega športa je namenjen promociji telesne dejavnosti  v najširšem smislu. Njegov namen je gibanje oz. telesno dejavnost približati vsem Slovenkam in Slovencem. To naj bo dan, ob katerem sleherni državljan s svojo telesno dejavnostjo izrazi svoj odnos do športnega udejstvovanja, odnos do tiste družbene dejavnosti, ki ima številne pozitivne učinke: krepi zdravje, vzgaja, spodbuja pozitivne vrednote in povezuje Slovenijo.

To naj bo dan, ob katerem sleherni državljan s svojo telesno dejavnostjo izrazi svoj odnos do športnega udejstvovanja, odnos do tiste družbene dejavnosti, ki ima številne pozitivne učinke: krepi zdravje, vzgaja, spodbuja pozitivne vrednote in povezuje Slovenijo.

Zakaj 1. oktober? 1. oktobra 1863 je bilo v Ljubljani ustanovljeno prvo telovadno društvo na Slovenskem, Južni Sokol. S tem so bili postavljeni temelji organiziranega športa v Sloveniji. Ustanovitev Južnega Sokola je pomenila začetek gibanja, ki je spodbujalo k telesni aktivnosti vseh Slovenk in Slovencev ter predstavljala temelje za razvoj športa v šolah, razvoj športnih društev, izobraževanje kadrov na področju športa in temelje, na katerih so se zgradili tudi številni vrhunski dosežki naših športnikov. Osnovni poziv ob ustanovitvi Južnega Sokola »zdrav duh v zdravem telesu« je spodbujal k telovadbi in sporočal, kako pomembno je gibanje za krepitev telesa. Južni Sokol pa ni predstavljal le organizirane oblike športa, temveč veliko več. Krepitev slovenskega narodnega gibanja, spodbujanje kulturne in narodne zavesti ter vzgajanje k disciplini. Vse to, kar šport pomeni še dandanes in bo tudi v prihodnje.

Predsednik RS Borut Pahor, mag. Janez Sodržnik in Wolfgang Bauman, generalni sekretar TAFISA

Samo pobudo je takoj močno podprl predsednik RS g. Borut Pahor in tudi s svojim angažmajem veliko doprinesel k promociji pobude in podpori zanjo. Predstavljena je bila, malo simbolično, 1.oktobra lani tudi na matičnem odboru Državnega zbora. Pri predstavitvi predloga sem posebej poudaril, da je šport ena redkih stvari, ki slovenski narod res povezuje in pri odločanju za podporo naj to prevlada.

V tem primeru bi že letos imeli dan, ko bo celotna nacija gibala, se rekreirala, skratka posvetila svoj čas zdravemu načinu življenja. Šole bodo imele športni dan, lokalne skupnosti bodo odprle športne objekte za brezplačno vadbo, društva in klubi pa bodo prikazali svoje delo in veščine. Na OKS-ZŠZ pripravljamo, skupaj z drugimi deležniki v športu, cel kup aktivnosti, ki bodo res zaznamovale nov praznik.

Zelo sem vesel, da so takrat vse politične stranke to sporočilo sprejele z naklonjenostjo in soglasno podprle predlog. Zakon je že uvrščen na redno sejo DZ in je bil predviden za obravnavo na aprilski seji po skrajšanem postopku. No, seveda je zdaj pandemija spremenila tudi ta urnik, vendar verjamem, da bo do poletja sprejet. V tem primeru bi že letos imeli dan, ko bo celotna nacija gibala, se rekreirala, skratka posvetila svoj čas zdravemu načinu življenja. Šole bodo imele športni dan, lokalne skupnosti bodo odprle športne objekte za brezplačno vadbo, društva in klubi pa bodo prikazali svoje delo in veščine. Na OKS-ZŠZ pripravljamo, skupaj z drugimi deležniki v športu, cel kup aktivnosti, ki bodo res zaznamovale nov praznik.

Lahko mirno ugotovim, da bo ob vseh odpadlih športnih prireditvah letos to zanesljivo največji športni dogodek v Sloveniji!

Kako sodelujete s športno stroko, predvsem s Fakulteto za šport? Kakšen je nivo znanja, predvsem trenerjev, katera nova znanja so potrebna za dobrega trenerja, kar pred časom še ni bilo potrebno.

Naše sodelovanje s športno stroko je na zavidljivo visoki ravni. Po menjavi vodstva izjemno dobro sodelujemo s Fakulteto za šport in imamo zelo močno podporo dekana, prof. Damirja Karpljuka. S strokovnjaki Fakultete za šport tesno sodelujemo pri usposabljanju kadrov za delovanje na področje športne rekreacije in športa starejših. Strokovnjaki s Fakultete za šport sodelujejo v različnih delovnih telesih OKS-ZŠZ. Morda samo informacija, kongres na področju športa za vse, ki ga OKS-ZŠZ vsako leto organizira skupaj s partnerskimi organizacijami, in je letos že 15. po vrsti, bo potekal prav na Fakulteti za šport in sicer 27. in 28.11.2020.

Preko različnih evropskih projektov, v katerih je nosilec ali partner OKS-ZŠZ, se na Nacionalnih panožnih zvezah, Fakulteti za šport in Centrih za krepitev zdravja zaposlujejo  trenerji, raziskovalci in kineziologi, ki se tekom projektov dodatno usposabljajo in širijo svoje kompetence ter delujejo tako na področju vrhunskega športa, kot na področju raziskovanja in ohranjanja zdravja. Kar se tiče samih trenerjev, če  niso diplomanti ali magistranti Fakultete za šport je za njihovo usposabljaje po zakonu o športu pooblaščena nacionalna panožna zveza.

Kongres na področju športa za vse, ki ga OKS-ZŠZ vsako leto organizira skupaj s partnerskimi organizacijami, in je letos že 15. po vrsti, bo potekal prav na Fakulteti za šport in sicer 27. in 28.11.2020.

Glede na rezultate, ki jih naši športniki dosegajo, pa lahko rečem, da je znanje slovenskih trenerjev na visoki ravni, zato so nekateri izmed njih tudi v tujini zelo iskani. Seveda so tukaj tudi izzivi, predvsem pri mlajših starostnih kategorijah bi bilo treba bolj kot vrhunske trenerje, ki odlično obvladajo vse tehnične podrobnosti posamezne panoge, zaposlovati vrhunske pedagoge, ki imajo izjemen čut za delo z otroki in mladimi, da lahko razvijejo pozitiven odnos do športa in gibalne dejavnosti in še bolj pomembno, da razvijejo zdravo samozavest, odločnost, pogum in še bi lahko naštevali. Kar pa zagotovo sodi med kompetence in znanja prihodnosti, ki jih je potrebno razvijati pa lahko naštejem nekatere izmed njih, kot so: adaptivno in inovativno mišljenje, integrativno razmišljanje, poznavanje in uporaba novih medijev, transdisciplinarnost, upravljanje z miselnimi napori, virtualno sodelovanje, načrtovanje in usmerjanje lastne kariere trenerja in še kaj bi še našlo.

Za konec, da »na mladih svet stoji« se najbolj in najhitreje pozna prav v športu. Kaj bi sami predlagali staršem pri vključevanju otrok v šport. Kaj mladim tekmovalcem in njihovim »ambicioznim« staršem?

Ljudje so narejeni za gibanje. Gibanje je osnovna človekova potreba, kar je še posebej izraženo pri otrocih in mladih. Način življenja, ki ga imajo, zmanjšuje možnosti optimalnega gibalnega potenciala pri otrocih in mladih, hkrati pa žebelj v krsto zdravega gibalnega razvoja zabija tudi sodobna tehnologija s pametnimi telefoni na čelu. Vsak zdrav otrok potrebuje vsaj od 60 do 180 minut gibalne dejavnosti na dan, zato toplo polagam na srce vsem staršem, da če sami ne morejo zagotavljati takšne gibalne spodbude za otroka, ga vključijo v športne dejavnosti, ki pa naj bodo v zgodnjih fazah otrokovega razvoja čim bolj raznolike.

Res je, da so starši v mladih letih največji financerji slovenskega športa, vendar to ne sme biti razlog v vmešavanje v stroko in delo trenerjev, saj je delo trenerja naravnano dolgoročno in usmerjeno v to, da bo športnik zdrav in brez poškodb prišel do svojega maksimalnega nivoja.

V Sloveniji imamo veliko športnih društev (preko 7500), ki imajo pestro ponudbo različnih športnih dejavnosti, poleg njih pa še zasebne ponudnike. S težavami ambicioznih staršev pa se srečujemo praktično v vseh športih in to je velik problem, saj se vmešavajo v delo trenerjev in motijo vadbeni proces. Težavo je potrebno reševati tako na ravni društva samega, ki se sooča s tovrstno problematiko, kot na ravni nacionalnih panožnih zvez. Predvsem je potrebno ozaveščanje trenerjev in staršev, da spoznajo, da je takšno vedenje staršev nedopustno in da so največje žrtve takšnega delovanja ravno mladi tekmovalci, ki se znajdejo v sredini. Res je, da so starši v mladih letih največji financerji slovenskega športa, vendar to ne sme biti razlog v vmešavanje v stroko in delo trenerjev, saj je delo trenerja naravnano dolgoročno in usmerjeno v to, da bo športnik zdrav in brez poškodb prišel do svojega maksimalnega nivoja.

S katerim športom se ukvarjate vi? Kako se rekreirate?

Moja prva »športna« ljubezen je bil nogomet, dokler nisem staknil hude poškodbe kolena. Zato sem moral svoje športno-rekreativno udejstvovanje temu primerno prilagoditi. Predvsem v smislu, da sem se izognil športu, kjer je nujen neposreden stik. Na srečo sem hitro zašel na teniška igrišča in v igranju tenisa s prijatelji neizmerno uživam. Sicer pa veliko hodim in tečem, saj je v neposredni bližine mojega doma v Ljubljani veliko možnosti za aktivno rekreacijo. V bistvu živim v duhu tega, kar tudi zagovarjam pri svojem delu v športu – gojim zdrav življenjski slog, ki pomeni vlagati v svoje zdravje in dobro počutje.