Ilicali je prišel, (takoj) ko je lahko. In ko je zdaj prišel, je sedel tam, kjer sedijo tisti, ko odločajo. In on odloča. Maribor bo, pravi, pripeljal do velikih uspehov.

Ko pride on. Šele takrat je to – to. In se secira, analizira, v naslov daje vsaka izjava. Acun Ilicali je prišel v Ljudski vrt. Spet. Šteje se tudi njegove obiske. Se. Ampak ta je bil že spet drugačen. Eno je biti v VIP loži. In podpisati namero. Ali biti gost na sproščenem »kavč« pogovoru v VIP okolju, kot je bilo avgusta na dan tekme z Vojvodino.

To, včeraj, je bilo pa nekaj drugega. Sedel je pred medije. Tam, kjer se sedi, ko gre »zares«. Ne zato, ker je bil(o) pred mediji. Ampak ker (se) sedi tam, kjer sedijo tisti, ki zares odločajo. In to je največje, glavno sporočilo, ko je Acun Ilicali še v živo »predstavil« Boštjana Cesarja.

Milijoni so eno, ampak uspeh je cilj

Saj ni šlo le za imenovanje trenerja. Cesar je Maribor prevzel prejšnji ponedeljek in že vodil ekipo do nedeljske zmage pri Bravu (0:1). Ilicali je prišel, tudi tako se lahko razume, (takoj) ko je utegnil. Ker človek ima poln urnik. Kupil je Hull City, »kupil« je Maribor, je podpredsednik Fenerbahčeja, kar je sam izpostavil. Še zvečer je, kot je povedal, nato »moral« biti v Carigradu, da je ujel tekmo Fenerbahčeja z Manchester Unitedom v ligi Evropa.

[[image_1_article_71217]]

Človek, ki živi za nogometno strast. Ni »poslovnež-poslovnež«, kot je dejal. V nogometu je zato, ker hoče uspehe. Ne v milijonih, ti so prej strošek, ne, zlasti naložba. Ne veseli ga, če bi le kupil klub in potem pogledal, če bo prodal igralca in imel profit. Ni zato v fuzbalu. V Mariboru vidi, kar vidi že dvajset let. Možnost za uspeh.

On odloča o odločevalcih, ne o Iličiću

Novinarske konference so redko »zgodbe«. Ne, da je ta bila, so pa padla vprašanja, ki so tehtna in kjer odgovori pač lahko odmevajo. Ilicali je dal v odgovorih vseeno vedeti, da odloča predvsem o odločevalcih. Oni se bodo ubadali s tem, ali bosta Josip Iličić in Hilal Soudani še podaljšala pogodbi. Ne  on.

Seveda bo o tem obveščen, morda bo tudi odločal, toda Ilicali ni tisti, ki bi odgovarjal na tako konkretna vprašanja. Kar je pričakovano, ni pa običajno, ker to še vedno v NK Maribor vnaša spremembe. Pozna se, da ko pride Ilicali, se zgodi pozornost čisto druge vrste. Še najmanj šteje, da je na novinarski konferenci varnostnik in da se na vhodu preverja udeležbo. To ni pomembno. Bolj je to, da je Ilicali po nizu vprašanj razgrnil organigram. Oni dajejo denar, oni odločajo. In še bolj bodo. Ni pa še vedno povsem jasno, kako se to sklada z dosedanjim modelom vodenja kluba. Kaj bodo torej počeli tisti, ki so v klubu bili prej in so še vedno?

Ko prideš – nastaviš svoje ljudi

Večje vprašanje torej je, kaj to pomeni za aktualno strukturo. Ante Šimundža je bil deležen za nazaj častnih in spoštljivih izjav. A tudi odgovora in prakse. Zato pa je odšel. Ker se je iskalo trenerja, ki bo šel v isto smer. Kar je normalno v tem svetu, pa ne, da bi to Ilicali moral poudarjati. Da nastaviš svoje ljudi.

[[image_2_article_71217]]

Izziv ni v menjavi trenerja, izziv je, kako skomunicirati odločitve, ki so poslovno »logične«, v praksi pa čustvene. In kako se bo poslej delalo in odločalo? Ilicali je bil tu jasen in iskren. »Nismo lastniki. Manjkajo še nekateri dokumenti. Maribor ne kupujemo od prejšnjega lastnika. Tudi Hull City sem kupoval pol leta. To so težki procesi. Papirologija še ni končana, smo pa že vložili svojjdenar. Klub potrebuje denar, da bi bil uspešen. Tako je v nogometu. Pripeljali smo osem igralcev, mi smo jih plačali. Pripeljali jih bomo še več, če bo to potrebno. Pravno nismo lastniki, a videli ste, da smo zamenjali trenerja in da tako funkcioniramo.«

[[image_3_article_71217]]

Ko je padlo še drugič vprašanje, kdo torej odloča na dnevni ravni in kaj bo z obstoječimi odločevalci, na čelu z Markom Šulerjem, je bil odgovor: »Sodelovati želim samo z ljudmi, ki delijo našo filozofijo in strast.« Kaj to pomeni, bomo videli. Spremembe so še napovedane, ne zaradi sprememb samih, ampak prevzem kluba se ne zgodi kar tako. V primeru Maribora pa sploh ne, ker se kluba ne kupuje, saj nima lastnika kot takega. Papirologija bo še trajala, a ne več dolgo, Ilicali je tudi tu vehementno povedal, da gre za vprašanje tednov.

Bo res »zgrajena« akademija?

Eno od vprašanj, ki pa je dobilo odmeven odgovor, je bilo o nadgradnji infrastrukture, kar bi lahko vodilo v izgradnje akademije. Uh. Maribor je že vlagal v igrišča v Rogozi, zato je to tema, ki je nova. »To je naš cilj, želimo izboljšati pogoje za treninge. Tu smo na dolgi rok. Za dobre igralce potrebuješ dobre pogoje. Potrebujemo čas, dovoljenja. To je vedno težko. V mestih je težko graditi. Ne moraš kar priti in začeti delati sam od sebe. To je zame sicer zelo pomembno, saj v lovu na najboljše igralce, potrebuješ najboljše možne pogoje. S tem se potem tudi pri igralcih deli mnenje, da je klub dober. Tako postaneš zanimiv vedno boljšim igralcem.«

Ilicali je z obiskom zdaj manj »ekskluziva«, je pa še vedno dogodek. Ker je vseeno poslovnež, sicer še tako strastno zagret za nogomet, ni tako zelo konkreten, ko gre za številke. Sem pride, da pojasni filozofijo. Dejansko delo bodo opravljali drugi. S številkami vred. Te so še naprej (poslovna) skrivnost. Kar je v njegovem svetu običajno. Ne pa v svetu tega kluba, ki je pač bil javno društvo. Tu je vprašanj še vedno kar nekaj. Kakšen bo Maribor torej poslej, kaj bo, ko bodo ti papirji podpisani in v veljavi? To je glavno vprašanje. Odgovori pa bodo prišli sproti. Ko bo prišel Acun Ilicali, pa bodo fiksirani in legitimirani.