Kar si Branik želi, je ljubljanska Ilirija dosegla. Ne le preboj iz tretje v prvo košarkarsko ligo, kar smo zmogli na krilih legendarnih veteranov Gorana Jagodnika, Jasmina Hukića in Stipeta Modrića ter pod vodstvom Saše Dončića, zdaj so polnopravni udeleženci lige ABA, duhovne naslednice nekdanje jugoslovanske lige. In prav po njihovi zaslugi bo imela ABA-liga prvič po ukinitvi državnih koeficientov tri slovenske predstavnike: Cedevito Olimpijo, Krko in Ilirijo. "Ata" Dončić, Saša, je še vedno zraven, tokrat kot športni direktor, Modrić je igralski dres zamenjal z elegantnimi oblačili na trenerskem stolčku, na igrišču pa si je zgodovinski uspeh kluba priigrala najmlajša zasedba v drugi ligi ABA. 

Zaključiti je treba kulturno

Svoj košček v uspešen ljubljanski mozaik je dodal tudi Maribor. Ne, ne ciljamo na televizijsko novinarko Sanjo Modrić, čeprav za vsakim uspešnim moškim, tokrat trenerjem, stoji tudi ženska. Eden najboljših košarkarjev Ilirije to sezono je bil Tim Tomažič, 25-letni produkt mariborske košarkarske šole - tako Košarkarske šole Maria Primorca oziroma kasneje Branika kot razpadlega KK Maribor Messer -, ki je moral zaradi omejenih možnosti za košarkarski razvoj v "totem mestu" svoje talente že zelo zgodaj odnesti v druge štajerske klube (Zlatorog, Šentjur) oziroma tudi v tujino.

[[image_1_article_77919]]

A letošnja sezona je bila tudi zanj osebno najboljša. "Fenomenalno. Pred sezono si niti nismo upali pomisliti, da lahko z najmlajšo ekipo v drugi ABA-ligi in precej nižjim proračunom od konkurence dosežemo tak uspeh. Seveda Ilirija že dolgo piše uspešno zgodbo in v dolgoročnih načrtih je bil tudi ta cilj, a ne tako hitro. To je bil pravi preskok," je bil Tim Tomažič tudi jutro po velikem uspehu navdušen nad spisano košarkarsko pravljico. O slavju se ga ni spodobilo preveč spraševati. "Kar se zgodi v garderobi, ostane v garderobi," se je strinjal in malo zares, malo za šalo, dodal: "Zdaj pa gremo s fanti na kosilo, da sezono vendarle tudi malo bolj kulturno zaključimo."

Kot Dončić proti otrokom

Ali bo po dvigu lastne cene ostal v Iliriji in užival sadove letošnjega dela, torej tekmoval v ligi ABA, je še prezgodaj govoriti. Njegov menedžer je sicer Luka Rupnik, nekdanji reprezentant, ki je pred kratkim zaključil igralsko kariero in se vrgel v poslovne vode. Povezave med udeleženci so jasne; Rupnik je dober prijatelj Luke Dončića, sina, kot vemo, športnega direktorja Ilirije Saše Dončića. In prav Luka si je vse zadnje domače tekme Ilirije tudi ogledal v živo. "Da te na tekmi v živo gleda Luka Dončić, je nekaj neverjetnega. Vsi vemo, kaj Luka pomeni v svetu košarke. Za moje pojme je tudi najboljši na svetu. Jasno, da smo se po tekmi malce podružili, rekli kakšno," je navdušen Tomažič: "Pred sezono je tudi treniral z nami. In še ko je igral na desetih odstotkih, mi pa na 150, je delovalo, kot da igra proti otrokom. Takšen talent, takšno znanje. Nikdar nisem videl česa takega. Tega se ne da opisati, to moraš izkusiti na lastni koži. Ob njem smo le še napredovali."

[[image_2_article_77919]]

Ne žalostno, tragikomično

Zdaj, ko je na drugi strani Trojan izkusil, da je vse mogoče, se lahko Tim Tomažič ozre nazaj proti rojstnemu kraju. Zakaj denimo Mariboru ne uspe, kar je zmogla Ilirija, pa čeprav smo v preteklosti o željah po prvi in celo ABA-ligi že veliko slišali? "Maribor je drugo največje mesto v Sloveniji. In če v košarki, ki je zelo priljubljen šport, nimamo stabilnega prvoligaša, je to žalostno. Da pa nimamo niti drugoligaša, je pa že ... Nevem. Brezveze. Tragikomično. Kaj je krivo, ne vem. Morda preveč klubov v mestu, morda premajhna medsebojna povezanost, morda pomanjkanje ljudi, ki bi vse to znali voditi in organizirati ..." Med trenerji, ki so mu ostali v najlepšem spominu, je (donedavno članski) trener Branika Aleksandar Čikić: "Vem, da se je zelo trudil, poskusil vse, bil blizu (od napredovanja v drugo ligo ga je lani in predlani ločil en krog končnice, op. a. ), a za las prekratek. Ne vem pa, kje je razlog. Morda bi morali graditi na mlajših, a kaj, ko odhajajo. Tudi z njihove strani ni zaupanja. Želel bi si, da bi se tudi sam lahko kdaj ob koncu kariere vrnil v matični klub; tudi če ne bi bil v prvi ligi, bi si ga želel vrniti tja, kamor spada." Morda pa se bo Maribor naučil kaj od letošnje Ilirije ... "Veste, denar je pomemben, ni pa vse. Letos smo imeli takšno kemijo, da se niti enkrat nismo sporekli. Mislim, da je ključno sestaviti ta ekipni duh, da vsi dihajo kot eno," zaključuje naš sogovornik, ki je s svojim vložkom poskrbel za eno redkih pozitivnih košarkarskih zgodb, povezanih z Mariborom, v zadnjem času.