Najbolj – ob tem, da je šel na podpis v Turčijo – izstopa, da ob uspešni igralski karieri in učenju ob Matjažu Keku še ni vodil nobenega kluba. Maribor bo velik izziv. Zanj in za tiste, ki so ga izbrali. Kot bo izziv tudi odgovor na vprašanje, kdo ga je predlagal in izbral.

Imenovanje Boštjana Cesarja za novega trenerja Maribora je, po svoje, prelomno. Kot je bil že odhod Anteja Šimundže. Odhod je postavil letvico še višje, biti blizu ni več dovolj, predvsem pa pokazal, da so novi časi, novi ljudje dokončno tukaj. In hočejo svoje ljudi. Nove čase. Čeprav so tukaj še tudi stari. Ljudje in časi.

Saj je sicer vsako imenovanje trenerja v Ljudskem vrtu odmevno. V eno (Ante Šimundža, Damir Krznar) ali drugo (Simon Rožman, Mauro Camoranesi) smer. Ampak to? Je dokaj nenavadno imenovanje. Že sam proces, pa tudi izbor. Nepošteno bi bilo soditi Cesarju že vnaprej. Iz kateregakoli razloga. Se pa poraja cel kup vprašanj.

Ime koga ali česa je Boštjan Cesar?

Boštjan Cesar je sicer zgledno ime. Kapetan reprezentance z največ nastopi za slovensko reprezentanco (102 tekmi, 1 gol za zmago proti Italiji), s pestro in uspešno kariero, v kateri je leta 2005 Marseille odštel Dinamu kar 2,5 milijona evrov. Cesar se je doslej tudi dokazoval ob Matjažu Keku. Izstopa, na prvo žogo, (tudi) to, da je Ljubljančan. Pa v bistvu ne. Ne tako močno. Kljub izjavi za Ekipo v 2017: »Dejstvo je, da je Olimpija v mojem srcu, tako da … Zanjo sem že igral, v tem dresu sem začel kariero, zato je povsem logično, da sem njen velik navijač.« Ni pa to tisto, kar zares izstopa. In vse manj bo. Prej izstopa, da ni še vodil nobenega kluba v članski konkurenci. In da je dobil priložnost za mesto, ki je bilo večkrat označeno za najbolj vroče v slovenskem klubskem nogometu.

Ni pa težko razbrati, kje zgodba pravzaprav je. Že to, da je Cesar letel v Turčijo, je dalo vedeti, kaj in kako. Celotnemu upravnemu odboru, poslovnemu, športnemu direktorju, zaposlenim v klubu. Glavno se je zgodilo stran od Ljudskega vrta. Odločitve padajo drugje. Ni sicer neobičajno, da bi se taki podpisi dogajali kje drugje, ampak ne v NK Mariboru. In ne za trenerje. Boštjan Cesar je prvi trener nove dobe, ki je šel v tujino, da se je dogovoril. Čeprav so bili ljudje Acuna Ilicalija tukaj. Zato je Cesar bolj vodilo, izhodišče. Kaj Maribor še je in kdo v njem sploh odloča. Zares odloča. Tu tiči bistvo zgodbe. Sam Boštjan Cesar bo namreč zgodba, ko se bodo začeli tekmovalni izzivi.

Tako pa je ključno vprašanje v rodilniku ednine. Ime koga/česa je Boštjan Cesar?

Takega primera še ni bilo

Z res velikim in dolžnim spoštovanjem do njegove igralske kariere in tudi dosedanjih strokovnih izzivov je Boštjan Cesar ime, na katerega marsikdo najbrž ne bi pomislil. Ne v klasičnem smislu. Češ, kdo bi bil najbolj primeren za Maribor. Bi bil Cesar na dolgem, širokem seznamu anket? Najbrž ne. Nič takega ni Cesar storil, da bi v bistvu prevzel katero koli člansko ekipo v prvi ligi. Ne le z Mariborom. S tem, da ne bo pomote, se ne dvomi v njegove trenerske kapacitete, preprosto ne more se, ker izkušenj nima.

Dejstvo je, da klubskih izkušenj še nima, res je, da je vskočil namesto selektorja na petih tekmah, kjer Slovenija ni izgubila, še več, v ligi narodov 2022 je dvakrat remizirala v ključnem trenutku, ampak eno je, če vskočiš. Če bi šlo kaj narobe, ne bi Cesar odgovarjal. Kek bi. Ampak ... Da bi Maribor dal priložnost nekomu, ki ni vodil nobene ekipe v klubskem nogometu? Niti mladinske? Ali bil pomočnik? Vsaj po 1991 takega ni.

Še Matjaž Kek je bil pomočnik Bojanu Prašnikarju. Že res, da je Milko Djurovski dobil skoraj slepo zaupanje še svežega športnega direktorja Zlatka Zahovića, ki ga ni izkoristil, toda tudi on je pred tem vodil Železničar, Dravo, Nafto ... Še Saša Gajser, zdaj trener Drave, ki je večkrat vskočil in vodil ob iskanju novega trenerja, je bil dolgo pomočnik in del štaba, Radovan Karanović pa je začasno v prvi ligi med drugim vodil tudi Krško. In potem osvojil naslov. Edinega po eri Milanič-Zahović. Pa je poskusilo še pet drugih trenerjev. Da bi imel pa kdo povsem prazen spisek? In da ne bi v Mariboru nikdar deloval? Takega ni.

Razpored: dve poti v Stožice

Zakaj to izstopa? Še bolj kot to, da je Ljubljančan? Ker mora izstopati. Še nedolgo nazaj se je izpostavljalo, da je nekdaj bilo več kot le dobrodošlo, skoraj zahtevano, da je trener imel kakšno lovoriko ali večji dosežek, da je prevzel Maribor. Vsaj s prihodom Zlatka Zahovića je to, nekako, veljalo. Je pa res, da se je Zahoviću obakrat zataknilo, ko je pogledal čez mejo in pripeljal Anteja Čačića in Krunoslava Jurčić. In tudi kasneje po odhodu Zahovića: še Mauro Camoranesi, ki se zdaj vsi vse bolj pozabljen, se je lahko (iz)postavil vsaj z vodenjem Tabor Sežane in je imel nekaj članskih in prvoligaških izkušenj. Ne dovolj, kot se je izkazalo.

Zaupanje v Boštjana Cesarja je torej, po svoje, enormno. Na slepo? Tudi, ja. Ravno to najbolj izstopa in bo vsekakor izstopajoče, ko bo začel z Mariborom. Vijoličaste po reprezentančnem premoru nato do naslednjega premora čakajo štiri ligaške tekme. Zaporedni gostovanji pri Bravu in Muri, domača tekma z Radomljami ter povrhu derbi pri Olimpiji, pred Stožicami pa še pokalno gostovanje pri Preddvoru. Obenem klub še čaka, kakšna bo kazen po tekmi s Celjem (1:2). Maribor bo sicer po Radomljah v Ljudskem vrtu do premora gostil v zadnjem, 18. krogu, le še Nafto.

Kdo ga je predlagal?

Najbolj povedno pa najbrž je, da je Cesar šel na podpis pogodbe v – Turčijo. Tudi zato, ker je tam na pripravah Hull City in ker je tam Acun Ilicali. Simbolike ni težko zgrešiti. Jasno je, kdo odloča. In tudi, kako. Večje vprašanje je, kdo se je sploh spomnil Cesarja. Že zato, ker navzlic obetavnim ocenam na njegov račun, Cesar ni ime, ki bi na veliko krožilo. Sploh zato, ker je Ilicali, ki je še vedno (naj)bolj strateški partner, pripeljal svoje ljudi, ne da bi ti nadomestili obstoječe strukture, dal jih je zraven in začel krepiti kader.

Tam se je mreža poznanstev že takoj poznala. Zato je toliko bolj neobičajno, da je bil izbran – Boštjan Cesar. Deluje, navzven, kakor da ljudje, ki so doslej izbirali, v prvi vrsti Marko Šuler kot športni direktor, ne odločajo več. Logično vprašanje potem je: zakaj so še tam? In takoj zatem: kdo je predlagal, izbral Cesarja?

Cesarja na delu že spoznala Samo Pridgar in Jojo

Cesar je sicer postal Kekov pomočnik januarja 2022, potem ko je slabo leto dni vodil U-19 reprezentanco, kar je bil njegov preizkus v trenerskih vodah. U-19 reprezentanco je vodil šest tekem, najprej v pokalu narodov premagal Severno Makedonijo (4:3) in Rusijo (0:2) ter izgubil s Francijo (4:3). V kvalifikacijah za za EP U19 2022, ki so potekale v Gornji Radgoni, pa je izgubil z Islandijo (3:1), remiziral z Litvo (1:1) in izgubil z Italijo (1:3).

Med aktualnimi igralci Maribora je bil v ekipi vratar Samo Pridgar, ki je branil na vseh šestih tekmah. Cesar je postal del strokovnega štaba selektorja Keka z vstopom v 2022. In kar petkrat je nadomeščal selektorja in vodil reprezentanco. Prvič na vrhuncu lige narodov, ko je selektor zbolel (koronavirus), Slovenija pa je junija v trdem gostovanju v Oslu proti Norveški odnesla točko (0:0), nato pa se v Stožicah po zaostanku vrnila proti Srbiji (2:2).

Drugič je vskočil zaradi družinskih razlogov selektorja, tako da je vodil prijateljska obračuna na Malti, kjer je bilo kar odmevnih 2:2, nato pa še težko pričakovano tekmo in zmago proti Portugalski doma (2:0). Peto tekmo je vodil nedavno, ko je selektor ob začetku lige narodov še služil kazen zaradi izključitve v osmini finala Eura 2024, tako da je vodil tekmo proti Avstriji in zbral točko (1:1). Pet tekem brez poraza. Kot vodjo ga je spoznal tudi Josip Iličić, ki pa proti Avstriji ni dobil priložnosti.

Uspešen z Dinamom, proti Mariboru igral trikrat

Bolj bogata je seveda njegova igralska kariera, v kateri se lahko postavi z rekordom po številu nastopov za Slovenijo (102 nastopa), s katero je seveda zaigral na svetovnem prvenstvu 2010. Že kot najstnik je šel iz Olimpije k Dinamu, s katerim je osvojil naslov državnega prvaka in dva pokalna naslova, je bil posojen vmes k Sesvetam in v sezoni 2004/05 tudi k Olimpiji, ki je tedaj igrala svojo zadnjo prvoligašk sezono. Cesar je odigral v 1. SNL le 9 tekem kot posojen nogometaš Dinama. Po debiju proti Domžalam je zaigral proti Mariboru v 3. krogu, ko je Olimpija v Ljudskem vrtu slavila s kar 0:3. Dobil je rumeni karton, odigral pa vseh 90 minut.

Ni pa to njegova edina tekma proti Mariboru. Z Dinamom je namreč izločil vijoličaste v drugem krogu kvalifikacij za ligo prvakov poleti 2003. V Ljudskem vrtu je bilo 1:1, Cesar je vstopil ob polčasu, na Maksimiru pa 2:1 za Dinamo, ko je vstopil v 87. minuti.

Po tej sezoni ga je za 2,5 milijona evrov odkupil Marseille, kjer je osvojil pokal Intertoto v isti sezoni kot Maribor (2006/07). Marseille ga je posodil v West Bromwich, s katerim je v sezoni 2007/08 osvojil drugo angleško ligo, leta 2009 je za 400 tisoč evrov prestopil v Grenoble, član katerega je bil le eno sezono. Zatem je prestopil v Italijo, kjer je za Chievo igral med letoma 2010 in 2020. V Veroni je tudi končal kariero, za Chievo je zaigral na kar 247 tekmah in zabil 9 golov.

Drugi po Janezu Zavrlu

Doslej je Mariborčane sicer že vodil Ljubljančan. Janez Zavrl je sedel na klop Maribora 29. septembra 1995, potem ko je zamenjal Branka Horjaka ob slabem štartu v sezono. Prišel je kot trener mlade slovenske reprezentance, pred tem pa je vodil Ljubljano. Večer je tedaj pisal, da so bili kandidati še Miloš Šoškić, Milan Đuričić, Petar Nadoveza in Boris Bračulj. Zavrl je s Celjem v 1994/95 sicer prišel do finala pokala, kjer je izgubil z Muro. Na klopi Maribora je zdržal le devet tekem v sezoni, ko je klub menjal kar štiri trenerje, preden je prevzel Bojan Prašnikar.