Če bo Zlata lisica letos že tretjič v zadnjih štirih letih v Kranjski Gori, so v Zagrebu včeraj izpeljali slalom za ženske. Danes je na Sljemenu predvidena še tekma za moške. Kako je možno, da tekmi za »Snježno kraljico« in »Snježnega kralja« skoraj ne odpadata več? V Zagrebu organizirajo tekme za ženske od leta 2005 in za moške od leta 2008, zaradi pomanjkanja snega pa sta odpadli le tekmi leta 2014 in 2016, čeprav so termini pogosto blizu Zlati lisici?
»Umetno zasneževati smo začeli šele 7. decembra in napajali vso infrastrukturo, ki jo imamo,« je tik pred iztekom leta za Večernji list povedal Marko Vdović, vodja proge na Sljemenu. »Dali smo vse od sebe. ‘Rdeči spust’ je pripravljen. Zadnji teden imamo težave s temperaturami, na srečo ni jugozahodnika, ki bi bil usoden za Sljeme.«
Veter odnesel ciljno kuliso
Zagrebčanom jo je včeraj sicer na tekmi deklet pošteno ponagajal prav silovit veter. Ne samo, da je na progo letelo listje, to je bilo še najmanj. Preventivno so pospravili ciljno kuliso, tekma pa je bila vmes celo prekinjena. Tudi Ivica Kostelić, ki se je popeljal po progi pred začetkom, je priznal, da lahko takšne razmere vplivajo na rezultat, saj tekmovalcem močan veter v prsi pribija sekunde. Ampak najbolj pomembno tudi zanje je, da je tekma sploh izpeljana.
Ni idealnega termina
Dragšiča smo vprašali tudi, če je zgodnji januarski termin prevelik izziv in ali je februar nemara bolj ustrezen? »Ne, recepta ni. Smučanje se dogaja v naravi, saj smo imeli termin tako prej kot kasneje, pa tudi kdaj ni šlo. Ni termina, ki bi bil idealen.«
In enako velja za mariborske organizatorje, ki se znova (vsaj) selijo v Kranjsko Goro. »Zaenkrat je še stabilno vreme, snežna podlaga je na terenu dobra in stabilna, dovolj je vlage, ki jo rabimo, dobimo pa resda še nekaj dežja,« nam je sinoči povedal Mitja Dragšič, vodja tekmovanja za Zlato lisico. »Upam, da bo te dni zapadlo čim manj snega predvsem čez dan. Nekaj ga očitno bo, nismo pa negativni. Kar smo lahko postorili, smo. Če bo treba, bomo odrinili sneg, v četrtek in petek pa prihajajo zimske temperature, ki praviloma naredijo tisto, kar želimo: kompaktno progo. Tako da tekma v Kranjski Gori zagotovo ni pod vprašajem.«
Pri 12 stopinjah? Čestitke!
V pogovoru z Dragšičem nismo mogli mimo torkove zagrebške tekme. Izpeljali so jo praktično ne glede na vse, bilo je tudi precej odstopov. Po eni strani je bilo snega še ravno dovolj, po drugi pa je veter skazil tekmo. Kako je to dvojnost videl Dragšič? »Žal mi je za to, kar sem videl v Zagrebu. Vem, da so naredili vse, da bi vse potekalo čim bolje, ampak narava je narava. Smučanje je šport na prostem, pri 12 stopinjah in južnem vetru in teh nadmorskih višinah, ki so pri nas v Mariboru še nižje, je pa super, kar so naredili. Čestitke.«
Kranjska Gora je za lisičke najtežja
Ni skrivnost, da Snežni stadion spada med bolj položne terene. Zato pa je selitev v Kranjsko Goro diametralno nasprotje: podkorenska proga je nemudoma najtežja v svetovnem pokalu za dekleta. »Tudi sama podlaga je zelo tekmovalna, kar številnim oteži nastop. Ampak če pogledamo rezultate, so najboljše tudi tam še vedno na vrhu.«
Ampak najbrž se tudi on zaveda, da so znova padla vprašanja, kako je na Sljemenu (cilj na 785 metrih) možno to, kar na Snežnem stadionu (cilj na 325 metrih) ni? Se res pozna nekaj sto metrov razlike v nadmorski višini? »Ogromno se pozna že vsak meter!« pravi Dragšič. Sam je izpostavil, da je resda cilj tudi v Kranjski Gori na podobni višini kot na Sljemenu, ampak alpska lega na Gorenjskem je vendarle mnogo bolj prikladna. »Cilj v Zagrebu je približno na višini koče Luka. Zato tudi pri nas ne bi bil problem, če bi tam imeli cilj. Ravno zato je rezervna proga do Trikotne jase, ki je še v izgradnji, dobrodošla. Tako smo bližje cilju, da bo Zlata lisica vsako leto standardno v Mariboru.«
Ampak niti zaveznice inverzije ni več
Dragšič je še izpostavil, da se v Mariboru ne morejo več zanašati niti na tiho vremensko zaveznico: klasično inverzijo. »Ker smo lahko potem v cilju delali sneg, saj je bilo tam skoraj deset stopinj manj kot na vrhu Mariborskega Pohorja.« Tako pa se zdaj dogaja, kot opozarja Dragšič, da je v centru Maribora za sneg ustreznih minus tri stopinje, pod Pohorjem pa par stopinj (pre)več. Zato bodo morali vselej izkoristiti vsak trenutek in vse naprave. »Če izgubimo eno samo noč, je tekma pod vprašajem. Funkcionirati mora vse od električnih napeljav prek dovoda vode do topov. Imamo vedno manj mrzlih dni in izkoristiti moramo vse.«
Vendarle pa med Mariborom in Zagrebom v osnovi ostaja razlika: Snežni stadion je, tako Dragšič, odprt v mesto, medtem ko je Sljeme vendarle bolj oddaljeno od hrvaške prestolnice. Ampak ključna razlika pa ostaja, da v Zagrebu letos obžalujejo, ker niso imeli zimske kulise in snega v mestu. Maribor pa lisičkam maha… V Kranjsko Goro.
