Takšna priložnost, kot jo je dobil novi športni direktor Maribora, ne pride pogosto. Včasih niti enkrat v karieri. Kateri bodo ključni izzivi zanj? Izbira trenerja, izbira kadra, način dela, komunikacija z javnostjo. Ne, v Ljudskem vrtu nič ni nepomembno.

»Nič več ne bo, kot je bilo.« Tudi v Ljudskem vrtu. Pa ne samo zavoljo koronavirusa. Ko je Oliver Bogatinov v petek – kot edini kandidat vodstva kluba – po odhodu Zlatka Zahovića postal novi športni direktor NK Maribor, je skrbno izbral besede. V svojem slogu. Bogatinov ni nekdo, ki bi govoril na dolgo in široko. Raje pove manj kot več. Je artikuliran, premišljen, izobražen, umirjen in skromen. Glasu, javno, praktično ne povzdiguje. Njegove prve besede v novi funkciji? »To je velika čast in še večja odgovornost. Je pa velikega pomena, da se nove usmeritve Maribora in pogled na delovanje skladajo z mojimi vrednotami. Skromnost z zdravo mero ambicioznosti bo vodilo delovanja.«

 Največja priložnost kariere

Celo naslov prvaka Slovenije v vlogi pomočnika Nedžada Okčića v Kopru, jesenski naslov kot pomočnik Marijanu Pušniku z Olimpijo, vodenje Mure v play-offu Lige Evropa in pokalni finale z Aluminijem ob nazivu najboljšega trenerja v Sloveniji so bile le stopnice do največje priložnosti njegove kariere. Ta je prišla (že) pri 41. letih.

Dosedanji nogometni življenjepis Oliverja Bogatinova deluje potrpežljivo, prilagodljivo in zlasti učinkovito, povrhu ozaljšan z diplomo na Ekonomski fakulteti v Ljubljani in že uspešnim podiplomskim študijem, ki bi ga rad nadgradil z doktoratom. Je nekdo, ki ne izgublja časa, se rad uči in hitro poišče ter zgrabi novo priložnost. Deluje umirjeno, kot trener Aluminija, denimo, skoraj nikdar ni izgubljal časa s sodniki ali tekmeci. Se je naučil dovolj, ko je v težkih časih vodil Muro pred njenim drugim propadom in je dobil tri tekme prepovedi zaradi komentiranja sojenja, ki naj bi bili sodili drugače glede na barvo polti. Če kaj, se rad uči.

Zelo mu je godilo, ko je bil lani izbran za najboljšega trenerja v Sloveniji v letu 2018. V Ljudski vrt je poleti prišel tiho, skromno, sprejeto. Sicer vedno pripravljen na klepet, a se je raje držal precej v ozadju. In javno daleč od članske ekipe. Kar pa ne pomeni, da ni bil seznanjen s stanjem, dogajanji, politiko kluba. »Tukaj bo med prvimi koraki nujna tudi finančna reorganizacija, z zmanjševanjem stroškov, ki se bodo prilagajali temu, kar bo klub zmožen plačevati,« je njegova zelo povedna izjava za klubsko spletno stran. Ve, kaj pomeni odhod Zahovića. Ve, kaj si klub lahko privošči in kako drage bi bile napake. Dobro se tudi zaveda, kar je ob koncu ponavljal Zahović. Maribor lahko denar zasluži le na dva načina: s prodajo igralcev ali z uspehi v Evropi. In sproti bo spoznaval, kaj vse zajema funkcija športnega direktorja, kakor jo je začrtal Zlatko Zahović. Vsaj dokler bo klub obratoval na takšnih (finančnih) obratih, bodo te naloge neizogibne, nujne in vseprisotne. Tukaj je – ob rezultatskih pogojih, kjer je naslov cilj, Evropa zahteva – pet ključnih izzivov, ki ga čakajo v Ljudskem vrtu.

1. Glavni trener: Gajser (začasna) rešitev

Ni jih malo, ki bi Bogatinova po odhodu Darka Milaniča prej ali celo raje videli na trenerskem mestu. Že ko je minulo poletje prišel v klub, je deloval kot dvojna naložba: kot strokovni vodja nogometna šole, ki morda ob spletu okoliščin lahko prevzame tudi člansko moštvo. Čeprav mu ni ušlo, da je Darko Milanič najtrofejnejši trener v Sloveniji. Izkušenj, znanj in uspehov je imel dovolj. Toda zdaj bo on tisti, ki bo postavljal trenerje in njihove pomočnike. Izbiral bo igralce, premišljeval o dolžini pogodb, nagovarjal agente. Za nekatere poteze »šefa« nad sabo ne bo imel. On bo sprejemal odločitve.

Kakšen je lahko pritisk, če vodiš velik slovenski klub, je lahko spoznal, ko je bil pomočnik Pušnika pri Olimpiji. Zdaj je v tej vlogi Saša Gajser. Priložnost kariere? Kaže, da ja. Po enem najdaljših stažev v nogometni zgodovini kot pomočnik trenerja še ni dobil prave priložnosti. Je dober analitik, zvest in predan nadrejenim, vez med igralci in trenerjem. Koronavirus mu daje precej več časa in zaenkrat nobenih treningov, zato niti tokrat (še) ni dočakal prave priložnosti. Bogatinov zaenkrat zaupa obstoječemu strokovnemu štabu, s katerim pa je že Milanič proti koncu svoje druge ere imel težave, ko je šlo za kondicijsko pripravo, fizioterapevte in preštevilne poškodbe.

»Naslednji tedni in meseci bodo pokazali, koliko truda bo potrebnega, da bi lahko na novo zaživeli, imamo pa v strokovnem štabu v prvi fazi dovolj razpoložljivih moči, da bi lahko nadaljevali v smeri, ki jo imamo zastavljeno. Trenutno je tukaj Saša Gajser, ki je kot pomočnik trenerja pridobil ogromno izkušenj in znanja v teh letih delovanja.«

Bogatinov ne vleče potez na hitro, a ko se enkrat odloči, ne gleda nazaj. »Za vse, ki so v klubu, bi si želel, da ostanejo del projekta,« je spregovoril o strokovnem štabu. »Naslednji tedni in meseci bodo pokazali, koliko truda bo potrebnega, da bi lahko na novo zaživeli, imamo pa v strokovnem štabu v prvi fazi dovolj razpoložljivih moči, da bi lahko nadaljevali v smeri, ki jo imamo zastavljeno. Trenutno je tukaj Saša Gajser, ki je kot pomočnik trenerja pridobil ogromno izkušenj in znanja v teh letih delovanja.«

Ni bežal od direktnega odgovora, kdo bo glavni trener. »Glede na zdajšnjo situacijo se nam ne mudi, ime glavnega trenerja za prihodnje obdobje pa še ni znano.« Bo pa, ko se bo nogomet spet igral, kmalu vidno, ali bo raje prilagajal igralce trenerju in sistemu, kar je bil Zahovićev pristop, ali obratno.

2. Igralski kader: letos več miru kot drugo leto

Kot trener je imel Bogatinov pri Aluminiju zlasti nalogo razvijati igralce, ne da bi ob tem trpel rezultat. Ampak najprej je prišel odmevnejši rezultat, na podlagi katerega so lahko »šumari« začeli tudi prodajati igralce. Če sta Franceso Tahiraj in Erik Gliha, ko je bil Bogatinov še v Kidričevem, odšla vsak za 100 tisočakov, sta Dejan Petrovič (Rapid) in Luka Štor (Dresden) odšla kmalu po njegovem odhodu skupaj za 900 tisočakov. Znesek, kakršnega se ne bi branil niti Maribor. Dober nos je imel za Matica Vrbanca, začel vračati kariero Juretu Matjašiču, dajal minute posojenim nogometašem, kar sta Luka Štor (Maribor) in zlasti Mario Jurčevič (Olimpija) izkoristila bolje kot denimo Denis Šme, pomagal je graditi Ilijo Martinovića in Ivana Konteka v dober branilski par, povezoval tuje izkušnje z domačimi talenti…

Ampak če kaj, prav letošnja sezona kaže, da je eno dobro igrati proti Mariboru drugo pa v vijoličastem. Zahović je pred odhodom verjel v kader in spomnil, da je poleti vladalo navdušenje nad prihodi (Rok Kronaveter, Rudi Požeg Vancaš, Andrej Kotnik, Špiro Peričić). Če si je Bogatinov pri Aluminiju lahko vzel več časa in spomladi razvijal ekipo tudi ob rezultatskih spodrsljajih, ker je imel dragoceno jesensko zalogo, je zdaj Maribor – če/ko se bo sezona odigrala do konca – na četrtem mestu v drugačni situaciji. Pred prekinitvijo je deloval vedno bolj kot moštvo, ki se še ne zaveda, da bi lahko bila vprašljiva celo Evropa.

Bogatinov bo po drugi strani športni direktor v času, ko se bodo vse bolj pogosto poslavljali dolgotrajni členi ekipe. Zahović je pred odhodom nekaterim še podaljšal pogodbe (Mitja Viler, Amir Dervišević, Jasmin Mešanović, Martin Milec), sta pa ob nekaterih mladih pred poletnim iztekom pogodbe Aleksander Rajčević in zlasti vratar Jasmin Handanović. Tako ima Bogatinov manj težjih odločitev, kot bi jih imel, če klub ne bi podaljševal pogodb. Več dela bo za prihodnje leto, saj v letu 2021 potečejo številne pogodbe (Alexandru Cretu, Denis Klinar, Luka Koblar, Martin Kramarič, Rok Kronaveter, Rene Mihelič, Marcos Tavares, Kenan Pirić, Felipe Santos, Luka Zahović…).

3. Vključevanje mladih, prodaja igralcev, nogometna šola

»Ne pomeni, da bo zdaj hkrati v enajsterici pet mladih,« je Bogatinov jedrnato (na)povedal v klubskem intervjuju, kaj pomeni, da je športni direktor postal nekdo, ki je leto dni skrbel za razvoj nogometne šole. Ko je prišel minulo poletje kot strokovni sodelavec nogometne šole, ki jo vodi Sebastijan Harc, je povedal: »Maribor ima zelo dobro šolo, z velikim potencialom, skupaj z vsemi sodelavci v klubu, s trenerji in igralci, pa bom poskušal prispevati svoj delež, da bi fantje na svoji razvojni poti v nogometni šoli optimalno napredovali

»Maribor ima zelo dobro šolo, z velikim potencialom, skupaj z vsemi sodelavci v klubu, s trenerji in igralci, pa bom poskušal prispevati svoj delež, da bi fantje na svoji razvojni poti v nogometni šoli optimalno napredovali

V letošnji sezoni so sicer mladinci Maribora šele na četrtem mestu, medtem ko so kadeti izenačeni po številu točk z Olimpijo in Domžalami. Vijoličasti imajo potenciala v Žanu Vipotniku in Roku Maherju, vendar potenciali v Ljudskem vrtu stežka dočakajo minute, če že denimo Gregor Bajde in Felipe Santos nista jeseni dobila niti minute. Minute je dočakal Luka Koblar, ki ga Bogatinov pozna iz Aluminija, Sandi Ogrinec je klub zapustil in odšel v Bravo, kjer sta posojena tako Aljoša Matko in Martin Kramarič, lani je minute dobil Nino Žugelj, sicer pa Bogatinova čaka iskanje pravega recepta. Potem ko se B ekipa ni obnesla po željah, so se vmes tudi posoje nakazale kot rešitev. Že sam je za Siol izpostavil pred dvema letoma pot Dina Hotića: »On je bil na evropskem prvenstvu kadetov s 17 leti izbran v enajsterico prvenstva, ampak je moral najprej v drugo ligo, potem je igral še za Veržej, pa potem še za Krško, nato pa se je s številko 10 vrnil v Maribor in zdaj tam blesti.«

4. Način dela v klubu: »mi« skupaj eno smo

Brez tega, da bi se priklonil predhodniku, ni šlo. »Izgubili smo najuspešnejšega športnega direktorja v sodobni zgodovini Slovenije.« Kar je Zahovića delalo uspešnega, je bil njegov celovit pregled. Poosebljal in individualno je izvajal svojo vizijo, a se ob tem opiral na sodelavce, tako tiste, ki so izbrali njega (Bojan Ban, Drago Cotar) kot tiste, ki jih je izbral sam (Darko Milanič, Ante Šimundža, Saša Gajser…). Ko so prišli uspehi, je igralce rad nagrajeval, še zlasti tiste, ki so pokazali zvestobo. Nazadnje je tako pripeljal v klub celo Reneja Miheliča.

»V klubu imamo že dolgo časa slogan Mi skupaj eno smo, ki govori o solidarnosti, pomoči, enotnosti, kar opažamo, da je danes edino družbeno orožje pri reševanju koronavirusa. Ta slogan želimo le še utrjevati, mu nameniti večji pomen,« je vodilo Bogatinova.

»V klubu imamo že dolgo časa slogan Mi skupaj eno smo, ki govori o solidarnosti, pomoči, enotnosti, kar opažamo, da je danes edino družbeno orožje pri reševanju koronavirusa. Ta slogan želimo le še utrjevati, mu nameniti večji pomen,« je vodilo Bogatinova. Slogan razume dobesedno v prvi osebi množine, a se teža slogana lahko iz »mi« prenese tudi na to, kaj je Maribor. Takrat lahko pride tudi do razhajanj. Nenazadnje, Zahović je zares odšel šele, ko je odstopil tretjič. Vsaj sprva bo moral Bogatinov izpolnjevati če ne Zahovićeve obljube, pa vsekakor pogodbena zagotovila. Obenem pa najti način, kako uskladiti in povezati različne karakterje, ki so zdaj ostali tako brez trenerja kot športnega direktorja. Prvi je nekaterim povsem odrezal minute, drugi ni imel težav, če je moral kdo tudi za pol leta na tribuno ali na posojo.

Ko so v Zahovićevi eri prihajali kadri od zunaj, so imeli različne učinke: če tuja trenerja (Ante Čačić, Krunoslav Jurčić), ki ju na Maribor ne veže nič, nista dobila dovolj časa ali izpolnila pričakovanj, so nekateri zunanji igralci znali vnesti profesionalnost, kakršno je Zahović prinesel iz bogate igralske kariere. Takšni so bili Milivoje Novaković, Marko Šuler, Jasmin Handanović ter Saša Ivković, Jean-Claude Billong, Marwan Kabha, Jean-Phillipe Mendy. Zdajšnji kader je očitno potreboval resetiranje, kar je poudaril ob odhodu tudi Darko Milanič.

5. Komunikacija z javnostjo: nič ni nepomembno

Oliver Bogatinov ne govori ravno veliko. Odkar je prišel poleti v Ljudski vrt, je pravzaprav govoril zelo malo. Skoraj nič. Ko je bil trener Aluminija, je odgovarjal kratko, jedrnato, nič več, kot bi bilo treba. Na iskriva, pronicljiva ali zabavna vprašanja je odgovarjal z enako mero. Smisla za humor in lucidnost mu ne manjka, predvsem pa deluje razmišljujoče, umirjeno in načitano. Deluje kot nekdo, ki ne izgublja časa tam, kjer ne more veliko doseči. Recimo s sodniki. V Kopru in Muri se je veliko naučil, kako delati v težkih pogojih, kjer ne morejo priti na vrsto tiste prioritete, ki bi jih rad sam izvedel. V Mariboru zaenkrat to ne bi smel biti problem.

Kar pa ne pomeni, da nikoli ne pove, kar misli. Tako je denimo izjavil, da se Milan Mandarić vedno zmoti: če ne takrat, ko trenerja pripelje, pa takrat, ko ga odslovi. »S tem sem mislil na to, da če je tako, da imajo šefi vedno prav, ko te pripeljejo, potem tiste besede o tem, da si pravi izbor, ki jih izrečejo, ko prideš, očitno ne veljajo. Ko te odslovijo, pač neposredno priznajo, da so se motili. Z vidika trenerja pa imajo šefi vedno prav, ne glede na to, kaj naredijo in zahtevajo, dokler je vse to v skladu z dogovorjenim projektom,« je povedal za Siol. Znal je tudi, ko je odnesel točko iz Ljudskega vrta (0:0), pikro pripomniti, da je Maribor mojster medijskega nastopanja, ko so se vijoličasti jezili, ker je Asmir Sagrković odpiskal konec tekme minuto pred lastnim dodatkom. »Pozabilo se je na nogomet, zato sem rekel, da je Maribor mojster medijskega nastopanja. Njegovi akterji so pozornost preusmerili na druge stvari, ne pa na tisto, kar se je dogajalo na igrišču. Mislim, da je bil namen dosežen.«

»Maribor je specifičen klub. Ti moraš biti zanj psihično pripravljen, tam pa so trenutno fantje – če bi jim sploh lahko rekel fantje – bolj tako. A takšne fante so navijači želeli. Takšne, ki gredo ob devetih zvečer spat in so pridni. Potem so pa tudi na igrišču – pridni. In si ne upajo ničesar.«

Zdaj bo sam v tej poziciji. Sam bo, v marsičem, šef. Maribor ima specifično komunicikacijo z javnostjo, v eri Zlatka Zahovića se je takoj – po vzoru tujine – končalo klicanje nogometašev brez klubskega dovoljenja, zato zdaj prihajajo izjave od zunaj. Zadnjo je za Ekipo24 izrekel nekdanji nogometaš Željko Filipović: »Maribor je specifičen klub. Ti moraš biti zanj psihično pripravljen, tam pa so trenutno fantje – če bi jim sploh lahko rekel fantje – bolj tako. A takšne fante so navijači želeli. Takšne, ki gredo ob devetih zvečer spat in so pridni. Potem so pa tudi na igrišču – pridni. In si ne upajo ničesar.«

Učbenik ima le eno pravo poglavje

Bogatinov je imel od poletja dovolj časa, da je spoznal Maribor. Tako klub kot mesto. Časa ima zaenkrat dovolj, zaupanje vodstva kluba, ki ima še dovolj finančnega zaledja, da mu tudi to »kupi« nekaj časa. Takšna priložnost, kot jo je dobil Oliver Bogatinov, ne pride pogosto. Tomaž Kavčič, denimo, je skoraj celotno trenersko kariero čakal na pravo priložnost, ko je naposled postal selektor. V specifičnih razmerah. Misleč, da bo časa dovolj. In bilo ga je. Dokler ga ni naenkrat zmanjkalo.

Bogatinov ve, da učbenika, kako biti naduspešen športni direktor Maribora, še ni. Pisal ga bo naprej sam. Prvo, uspešno burno in burno uspešno poglavje je dolgo za trinajst let. Kako dolgo bo njegovo, bo odvisno od tega, kako sam razume relativnost časa, ki v Ljudskem vrtu včasih teče zelo počasi, na zalogo, nato pa se lahko potek sunkovito obrne. Je pa v vsakem primeru dobil priložnost, kakršna včasih ne pride niti enkrat v karieri.

 

Zanimivosti o Oliverju Bogatinovu

  • Rojen je na Jesenicah, starša sta iz Makedonije,a sta se spoznala na Gorenjskem. Bolj kot hokej, ki ga je tudi igral, ga je pritegnil nogomet. Tako zelo, da se je pri štirinajstih preselil v Kranj, kjer je obiskoval srednjo šolo.

 

  • V Kranju je preživel šest sezon, osvojil mladinsko slovensko prvenstvo, igral v finalu mladinskega pokala Slovenije. Nastopal je tudi za mlajše selekcije slovenske reprezentance in se kot prva generacija uvrstil na evropsko prvenstvo do 17. let

 

  • Že v svoji prvi članski sezoni 1997/98 je bil prvi strelec 2. SNL, ko je za Triglav zabil 32 golov. Nato je tri sezone igral v Celju, od koder je odšel na Bonifiko h Kopru, kjer je podpisal triletno pogodbo. Na 130 tekmah je v 1. SNL zabil 33 golov.

 

  • Predobro ve, kako krute so lahko poškodbe. Imel je kar šest operacij, po zadnji hujši je pri 26 letih nehal z igranjem profesionalnega nogometa, a je še brcal pri Izoli v tretji in Bonifiki v drugi ligi. Leta 2006 je diplomiral na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, kasneje opravil že podiplomsko delo in se posvetil trenerskemu delu

 

  • Praktično ni starostne kategorije, ki je ne bi vodil kot trener. V Kopru je začel s 6, 7 in 8-letnimi otroki, istočasno vodil Izolo v MNZ ligi, že naslednjo sezono je prevzel mladinsko ekipo v 2. SML. V letu 2009 je postal pomočnik Nedžadu Okčiću v Kopru, s katerim sta kanarčke najprej pripeljala v finale pokala Slovenije, naslednje leto pa do edinega naslova za Koper. Sezono zatem je s kadetsko ekipo Kopra prehitel Maribor za kar 13 točk, obenem pa tudi pomočnik Boruta Jarca na klopi kadetske reprezentance.

 

  • Že naslednje leto, v sezoni 2012/13, je pristal v Murski Soboti, kjer je od Anteja Šimundže prevzel nadebudno moštvo in ga pripeljal vse do play-offa Lige Evropa, kjer je klonil proti Laziu. To ga je pripeljalo v letu dni vse do Al Hilala v Savdski Arabiji, kjer je vodil kadetsko ekipo

 

  • Prvo večjo klubsko vlogo, ki presega trenerstvo, je izkusil znova v Kopru, kjer je leta 2016 postal direktor akademije. Uspeh? Mladinci so znova osvojili mladinski pokalni naslov.

 

  • Leta 2017 je dobil prvo pravo priložnost, ko je prišel v Kidričevo in na temeljih Slobodana Gruborja naredil silovit preskok s »šumari«. Ne samo, da so obstali med elito, Bogatinov je klub spravil v finale pokala, prezimil na tretjem mestu in si prislužil naziv najboljšega nogometnega trenerja v Sloveniji za leto 2018. Tudi to ga je pripeljalo v Maribor.