Ante Šimundža je torej bivši. Dveh zaporednih porazov s Celjem v devetnajstih dneh ni preživel. Ne v tej konstalaciji Ljudskega vrta. Novi časi so. Ne sicer povsem, ampak so. V nastajanju. Sproti. Mariboru ne zadostuje, da je točko za vodilno Olimpijo v resda nagnetenem prvenstvu, kjer je pol lige na vrhu v treh točkah. Ne več.

To je rez, ki nosi marsikaj. Prinaša nemara Boštjana Cesarja? Morda. Zagotovo pa sporočilo, da preteklosti ni več. Le sedanjost. Ampak za zdaj je to občutil le – Ante Šimundža. Zato je vprašanje, ali je to le »zgled« ali kaj več?  

Ne toliko šokantno, kolikor je emocionalno

Ni dovolj več, da si samo blizu. Kar ni nerazumna poteza. Sploh ne. Je pa poteza, ki ne toliko pove, temveč prinaša ogromno. Najprej nasledniku Šimundže, za kar se omenja Boštjana Cesarja, ki ni vodil še nobenega kluba, je pa bil po epizodi z vodenjem U-19 reprezentance zvesti pomočnik Matjažu Keku v reprezentanci, posredno pa klubu v celoti. 

Mariboru tik pod vrhom ne zadostuje. Če ni vrha, te ni več. Kar je res (pre)drzna poteza. Ni tako šokantna, kolikor je emocionalna. Šimundža je predstavljal, poosebljal (po)znani Maribor. Prišel je, da bi na novo bilo, kot je že bilo. Podobno so prišli tudi novi vlagatelji. Najprej vlagali in krepili ekipo. Zdaj pa začeli tudi menjavati. Najprej tam, kjer je pregovorno »najlažje«. Trenerja. 

Prišel, ko je bil Maribor na petem mestu 

Ko smo vas na Maribor24 vprašali, zakaj je Maribor izgubil proti Celju, ste večinoma odgovorili, da ne zaradi sodnika ali večje kvalitete grofov, temveč ker se vijoličasti niso prilagodili. Torej zavoljo taktike in tega, kar je po zgodnjem vodstvu sestavil in nato zapravil Ante Šimundža. 

[[image_1_article_70698]]

Ta je klub, ki je ob njegovem prihodu pred letom dni sopihal na petem mestu, 11 točk za vodilnim Celjem, na koncu spravil tik pod vrh, imel poleti dolgo Evropo, toda ko je res štelo in šlo zares, ko bi naredil, kar je že počel, pa je zmanjkalo. V ligi, v pokalu, v Evropi. Doslej je kazalo, da za to ni bil kriv Šimundža. Do nedelje, ko je vztrajal pri odločitvah. In po porazu dobil odgovor. Takoj. V torek. Ni dovolj. Ne več. Je bilo samo vprašanje časa? Očitno. 

Šest trenerjev v štirih letih in pol

Slovo Šimundže nosi simboliko. Ne sicer tako kot avgusta 2015, ko se je vse bolj okrepljena Olimpija sprehodila čez Ljudski vrt, zmagala z 0:3, ekspresni izpad proti Astani po evforični ligi prvakov je dobil epilog in Šimundža je moral oditi. Tedaj dolgo ni prevzel nobenega kluba, vse do junija 2017, ko se je vrnil k Muri. In jo spravil vse do naslova državnega prvaka, potem ko je že osvojil pokal, nato pa Muro prebil še do konferenčne lige. 

Menjava trenerja za Maribor zdaj že lep čas ni več neobičajna. Kar pa ne pomeni, da ni odmevna. Je. Vedno. So pa te menjave kar pogoste, vijoličasti bodo dobili še sedmega trenerja v štirih letih in pol po odhodu Darka Milaniča. Ta menjava že je dokaz novih časov. Če so ti res novi. So? Nekako na pol. Turški vlagatelji so tukaj, sam Acun Ilicali se je predstavil, razložil, odgovarjal. V klubu so njegovi ljudje. Pripeljali so okrepitve. Vlagajo. Ampak obenem se v samem vodenju kluba, vsaj poimensko, veliko ni spremenilo. Klub ima istega predsednika, poslovnega direktorja, športnega direktorja ... Pa vse tja do špikerja, osebja, zaposlenih. Novo ni zamenjalo starega, pridružilo se mu je. 

In v tem okolju se je moral znajti Ante Šimundža s svojo ekipo. V vmesnem obdobju, ki je in ni šlo naprej. Športni direktor je, uradno, še vedno tisti, ki ga je pripeljal. Marko Šuler. Še kar dolgo preden so turški vlagatelji prišli v Maribor. 

Po Milaniču se je začelo ... 

Maribor bo tako po odhodu Darka Milaniča, ki je odšel marca 2020 po 1466 dneh v svojem drugem obdobju, dobil še sedmega trenerja v dobrih štirih letih in pol. Sedmega. Sicer je večinoma vsak zdržal malenkost dlje. Sergej Jakirović je zdržal 128 dni, čeprav je zapravil bitko za naslov ob koncu 2019/20 in nato ni mogel preživeti sramote proti Coleraineu, a je začuda prišel v nedeljo na tekmo s Celjem. Če je Saša Gajser vmes vskočil, ni bil rešitev, prišel je iz Tabor Sežane nato Mauro Camoranesi. 

Njegov dokaj drugačen pristop je imel rok trajanja: 173 dni je dobil na voljo, začel septembra z novo sezono, ampak odletel po treh tekmah brez zmage po zimskem premoru v 2020/21. Tik pred tekmo s Tabor Sežano, ko je odšel tudi Oliver Bogatinov, ki je pripeljal že prej Jakirovića. Z ero Marka Šulerja je nato po petih tekmah, ki jih je odvodil Gajser, prišel Simon Rožman. Z veliko govorjenja, ampak po 184 dneh je odklenkalo tudi njemu, Ljudski vrt pa je pomnil, da je zapravil odločilno tekmo za naslov prvaka v 2020/21 proti Muri. 

Karanović »začasno« edini do naslova prvaka

Šuler je nato po slovesu Rožmana čakal, začasno je septembra prevzel Radovan Karanović, začasno pa je trajalo dolgo, Karanović pa je osvojil naslov v 2021/22. Ko bi naj to postalo trajno, je »Žuti« začutil težo naslova, sfižilo se je vse, Evropa je spodletela – Maribor se po novem sistemu edini ni uvrstil kot prvak niti v konferenčno ligo, kar je uspelo Muri, Olimpiji in Celju. Začasnih 327 dni se je dokončno končalo. 

Prišel je Damir Krznar, tudi on veliko govoril, pripeljal vijoličaste vsaj do finala pokala, ki pa ga je boleče izgubil. Krznarja je po zajetnih 412 dneh odnesla slaba jesen lanske sezone, dokončno pa poraz pri Aluminiju. In tako je prispel Ante Šimundža. In očitno zdržal 371 dni, kar pomeni, da se je krivulja dolžine staža obrnila navzdol. Vsak trener prej je bil na klopi dlje od predhodnika. Do zdaj. 

Le Celje in Bravo ukanila Šimundžin Maribor

Šimundža je prišel v Ljudski vrt kot prost trener, potem ko se je marca 2023 razšel z Ludogorcem. Čeprav je zdržal dlje kot predhodniki, osvojil bolgarsko prvenstvo, ni sicer šel v ligo prvakov, a po nastopanju v ligi Evropa prezimil s premikom v konferenčno ligo, kjer je bil boljši Anderlecht. Maribor je prevzel 3. oktobra lani. »Prišel sem domov, v moj klub, v mojem mestu. Vedno je privilegij biti trener Maribora, a hkrati gre tudi za velik izziv in odgovornost,« je povedal ob prihodu. Šimundža je Maribor seveda že vodil od 2013 do 2015 in osvojil dva naslova prvaka, prezimil v ligi Evropa in spravil vijoličaste še drugič v ligo prvakov v 2014/15. 

V svojem drugem obdobju je lansko jesen prevzel ekipo, ki je bila na petem mestu s 15 točkami. Daleč za vodilnim Celjem (26 točk). Maribor je takoj za zgled ugnal Muro (3:1), s katero je bil Šimundža v 2020/21 prvak ravno proti Rožmanu v Ljudskem vrtu. Sledil je poraz pri Bravu (2:1). Ampak poleg Brava lahko le še Celje reče, da je na igrišču premagalo Maribor pod Šimundžo v letu dni. Celjani so slavili v Ljudskem vrtu z 0:1 v 16. krogu novembra, dobili preloženi štajerski derbi konec septembra doma (2:1) in zdaj še pod Kalvarijo (1:2). Maribor je izgubil sicer tudi z Muro v 21. krogu lanske sezone (3:0), a za zeleno mizo zaradi »topovskega udara« pri vodstvu vijoličastih z 0:2. 

Priti po Šimundži? Uh, vso srečo. 

Šimundža je marca izgubil v osmini finala pokala doma z Radomljami (1:2), kar ni odmevalo, ni pa bilo pozabljeno. Po osvojitvi drugega mesta v 2023/24 je nato izpolnil cilj osmih tekem v Evropi, toda ob uvrstitvi Celja in Olimpije v konferenčno ligo je Maribor bil prekratek na zadnji stopnički proti Djurgardnu. 

[[image_2_article_70698]]

Šimundža je skozi poletje znal tudi usmeriti prst proti pisarnam, ki da niso pripeljale okrepitev. Ko pa so te prišle, so se turški vlagatelji že dovolj predstavili, da je bil ključen prav odnos med »novimi« in »starimi«. In tega odnosa očitno ni znal pravilno oceniti oziroma krmariti skozenj. Po tekmi s Celjem je prišlo sporočilo, da starih časov, uspehov, renomeja ... Ni več. Šteje le tu in zdaj. Zato bo naslednik imel neko povsem drugo izhodišče. Biti boljši od trenerja, ki je legenda kluba, izgubil le štiri tekme v letu dni v ligi in ko blizu ni bilo več dovolj. 

Trenerji Maribora po 2020

Sergej Jakirović: 128 dni / 13 tekem

Mauro Camoranesi: 173 dni / 21 tekem

Simon Rožman: 184 dni / 23 tekem

Radovan Karanović: 327 dni / 39 tekem

Damir Krznar: 412 dni / 54 tekem

Ante Šimundža: 371 dni / 47 tekem 

Opomba: Saša Gajser je začasno vodil 5 tekem