Slovenija bo morala po mnenju premierja Roberta Goloba izdatke za obrambo na dva odstotka bruto domačega proizvoda (BDP) zvišati pred letom 2030, kot predvideva trenutni načrt vlaganja v obrambo. O podrobnostih glede zvišanja izdatkov, o čemer bodo voditelji EU razpravljali tudi danes v Bruslju, ni želel govoriti.

Prezgodaj za podrobnosti

"Seveda morajo biti prej," je premier ob prihodu na vrh EU odgovoril na novinarsko vprašanje, ali bo Slovenija proračunske izdatke za obrambo na dva odstotka BDP zvišala pred letom 2030, kot načrtuje trenutno.

O tem, kako natančno bo potekalo zviševanje, je medtem še prezgodaj govoriti, je dejal. Napovedal je, da bo Slovenija scenarij zvišanja izdatkov pripravila do vrha zveze Nato konec junija v Haagu. Vlada bo pred tem s scenarijem seznanila tako parlament kot javnost, je še zagotovil.

Premier je sicer še na neformalnem srečanju voditeljev EU v začetku februarja v Bruslju dejal, da vlada ne razmišlja o spremembi načrta, v skladu s katerim bo Slovenija izdatke za obrambo na dva odstotka zvišala do leta 2030. Po navedbah obrambnega ministrstva s konca lanskega leta so sicer obrambni izdatki za letos ocenjeni na ravni 1,53 odstotka BDP, za leto 2026 pa na ravni 1,6 odstotka.

Kaj pravijo v strankah?

V Svobodi so se odzvali z besedami, da bo povečevanje sredstev očitno treba pohitriti. Na kakšen način naj bi se to zgodilo, pa ta trenutek še ni odločeno, je dejal poslanec Svobode Martin Premk.

Po drugi strani v Levici menijo, da so napovedi o zviševanju načrtovanih izdatkov še pred letom 2030 preuranjene. Tekme v oboroževanju so po njihovem mnenju pokazale, da se na ta račun manjšajo pravice, ki jih financira javna blagajna. Večanju izdatkov za agresivne vojaške tehnike bodo nasprotovali, lahko pa bi pristali na dvonamenske nakupe.

V času, ko Evropa ob pomanjkanju tradicionalnega velikega zaveznika ZDA ne ve natančno, kaj narediti, bi bili za EU bolj smiselni pogovori o strateški viziji vzpostavitve lastne zunanje politike, deloma tudi obrambne, je dejal vodja poslancev Levice Matej Tašner Vatovec.

V SD pa so ocenili, da bo mogoče dati končni odgovor na Golobove besede šele po dogovoru voditeljev držav v Bruslju. Že zdaj pa je po besedah poslanca SD Damijana Bezjaka Zrima mogoče reči, da je treba biti zelo previden pri tem, od kje bodo vzeli napovedana sredstva. Glede sredstev za obrambo je treba iskati skupni jezik tako znotraj koalicije kot celega DZ, je pozval v izjavi novinarjem.

Janša rezerve vidi v sredstvih za zeleni prehod in za nevladne organizacije

Po drugi strani je prvak opozicijske SDS Janez Janša prepričan, da bo treba sredstva za obrambo dvigniti prej in bistveno bolj kot na dva odstotka BDP. Golobova izjava se mu zdi zelo optimistična, saj naj bi se na vrhu Nata junija odločili za pomembno višji delež, ki naj bi znašal tri ali 3,5 odstotka. Tudi časovnica nakazovanja tega deleža naj bi bila veliko hitrejša od leta 2030.

Razlog za povečanje sredstev za oboroževanje je že danes, ne pa leta 2030, je poudaril v izjavi za medije. Hkrati je dejal, da hitrejše zviševanje sredstev za obrambo ne sme iti na račun zdravstva, šolstva in konkurenčnosti evropskega gospodarstva. Pač pa rezerve vidi v sredstvih za zeleni prehod in za nevladne organizacije.

Po navedbah obrambnega ministrstva s konca lanskega leta so sicer obrambni izdatki za letos ocenjeni na ravni 1,53 odstotka BDP, za leto 2026 pa na ravni 1,6 odstotka.

Opozicijska NSi prav tako podpira dvig obrambnih izdatkov na dva odstotka BDP pred letom 2030, ki pa mora biti premišljen. Po njihovem mnenju sicer dileme "topovi ali maslo" ni, saj sposobna vlada zna najti denar in prihraniti. Če Slovenija pri dvigu obrambnega proračuna ne bo sledila drugim državam, bo politično, gospodarsko in varnostno ostala sama, je novinarjem dejal vodja poslancev NSi Janez Cigler Kralj. V NSi po njegovih besedah vztrajajo pri trditvi, da varnost ni brezplačna. Ocenjujejo, da bi lahko dodaten denar poiskali v evropskih sredstvih.

STA