V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) so ministra za delo pozvali k določitvi novega zneska denarne socialne pomoči. Zakon o socialno varstvenih prejemkih namreč določa, da ministrstvo, pristojno za socialno varstvo, v tem primeru ministrstvo za delo, na podlagi primerljive metodologije najmanj vsakih šest let ugotovi višino minimalnih življenjskih stroškov.
Ministrstvo bi moralo določiti novo višino
Kot pojasnjujejo na ZSSS, če razlika v višini med novo in zadnje ugotovljenimi kratkoročnimi življenjskimi stroški preseže 15 odstotkov, bi moralo ministrstvo določiti novo višino osnovnega zneska minimalnega dohodka, pri čemer se kot kratkoročni minimalni življenjski stroški štejejo sredstva za zadovoljevanje minimalnih življenjskih potreb v višini, ki omogoča preživetje.
Minimalni življenjski stroški so se v zadnjih treh letih drastično povečali
V decembru 2025, je Inštitut za ekonomska raziskovanja opravil nov izračun minimalnih življenjskih stroškov. Raziskava je pokazala, da kratkoročni minimalni življenjski stroški znašajo 643,41 evra, kar je 31,7 odstotka več glede na predhodni izračun opravljen leta 2022, ko so ti znašali 488,58 evra. S tem je izpolnjen zakonski pogoj za določitev nove višine denarne socialne pomoči, ki trenutno znaša 494,09 evra na mesec za samsko osebo.
Denarna socialna pomoč naj bo dostojna
Z višino denarne socialne pomoči so povezane tudi nekatere druge pravice, kot sta cenzus za varstveni dodatek in plačilo prispevka za osnovno zdravstveno zavarovanje. V ZSSS tako pozivajo ministrstvo, da vsem prejemnicam in prejemnikom zagotovi dostojno višino denarne socialne pomoči ter na to vezan varstveni dodatek, in sicer glede na novo ugotovljeni znesek kratkoročnih minimalnih življenjskih stroškov. Po mnenju ZSSS, prejemniki denarne socialne pomoči prejemajo bistveno manj sredstev od uradno določenega minimuma kratkoročnih življenjskih stroškov.
Trenutna višina pomoči ne zadošča za osnovne življenjske potrebe
Na ZZZS še dodajajo, da takšne prilagoditve številnim družinam in posameznikom, ki so odvisni od socialne denarne pomoči ne zadoščajo za osnovne življenjske potrebe in s tem dostojno preživetje. K letni inflaciji namreč že dalj časa največ prispevajo prav podražitve hrane in brezalkoholnih pijač ter stroški, povezani z bivanjem.
Pri izdatkih gospodinjstev z najnižjimi dohodki prav ti predstavljajo največji delež v porabi vseh izdatkov, kar vpliva na nižanje njihove kupne moči in življenjskega standarda. V obdobju od oktobra 2022 do decembra 2025 so se namreč cene hrane in brezalkoholnih pijač bistveno povečale.
Vedno več je revnih gospodinjstev
Podatki statističnega urada kažejo, da se število revnih gospodinjstev v Sloveniji v zadnjih letih povečuje, kljub dobrim gospodarskim kazalnikom. V letu 2022 je z dohodkom nižjim od praga tveganja revščine živelo 251 tisoč oseb, v 2023 264 tisoč oseb, v 2024 pa 276 tisoč oseb (od tega je 43 tisoč otrok) oziroma za kar 25 tisoč več ljudi kot v letu 2022.
Po mnenju ZSSS, bo povišanje denarne socialne pomoči neposredno vplivalo na zmanjšanje revščine najbolj materialno ogroženih ter s tem na njihovo večjo vključenost v družbo in v svet dela.
Povečanje denarne socialne pomoči bo izboljšalo položaj najranljivejših
V ZSSS, zaradi vseh naštetih razlogov, pozivajo ministrstvo za delo, naj osnovni minimalni dohodek oziroma denarno socialno pomoč in s tem na to vezan cenzus za varstveni dodatek na novo določi skladno z novim zneskom kratkoročnih minimalnih življenjskih stroškov.
S povišanjem se bo izboljšal materialni položaj najranljivejših, kot so samska gospodinjstva, enostarševske družine, dolgotrajno brezposelni, invalidi in starejši oziroma položaj vseh, ki si zaradi različnih življenjskih okoliščin niso zmožni sami zagotoviti preživetja. Ob tem poudarjajo še, da je dostojna socialna pomoč tudi ustavna pravica, zato naj le ta ne bo le formalna, temveč tudi dejanska.
