O dilemah ali spletno poučevanje resnično deluje, kot je videti na prvi pogled, je na svojem Facebook profilu pisala tudi učiteljica slovenščine Bojana Potočnik. Naj spomnimo, da je za svojo izjavo “Na začetku svoje učiteljske poti sem učence učila, da lačni otroci živijo v Afriki, danes pa sedijo zraven njih,” januarja 2014 prejela Večerovo nagrado Bob leta 2013.
Njen zapis, ki je danes do 12. ure že presegel 2600 všečkov, objavljamo v celoti.
Blišč in beda pouka na daljavo
Če ste v preteklih tednih kaj viseli na FB, ste prav gotovo naleteli na posnetek osnovnošolca, ki ustvarja kuharsko mojstrovino v čudoviti kuhinji, ki bi jo lahko dali v pohištveni katalog. Otrok je bil lepo oblečen, frizura na mestu, sproščen, videlo se je, da uživa. Njegov vrstnik na drugem koncu Slovenije je na leseni terasi ustvarjal likovno umetnino ali na prostranem vrtu poligon, ki ga je potem izvedel še v družbi simpatičnega hišnega ljubljenčka ter si, če je imel srečo, prislužil všeček same ministrice za šolstvo, ki se ji je šola na FB zahvalila za to pozornost in jo povabila na obisk, ko bodo razmere dopuščale. Na TV ste videli posnetke otroških sob, ki bi jih zavidali Ikeini oblikovalci, in nasmejane otroke, ki se v videokonferenci pogovarjajo s svojim učiteljem, nemara z njim celo telovadijo … Vse to je t. i. pouk na daljavo, kot ga vidite na družabnih omrežjih.
Uradni FB profili MIZŠ, dr. Simone Kustec in ZRSŠ so polni pozitivnih zgodb. Zbirajo se računalniki, učitelji napredujemo, imamo videokonference, motiviramo, dajemo povratne informacije … vse je krasno. Ena sama pozitiva, radost, neizmerna ustvarjalnost, sodelovalnost … pravi mali čudež. Res je, vse to imamo. In prav je, da se o tem govori, ljudi je treba bodriti.
Uradni FB profili MIZŠ, dr. Simone Kustec in ZRSŠ so polni pozitivnih zgodb. Zbirajo se računalniki, učitelji napredujemo, imamo videokonference, motiviramo, dajemo povratne informacije … vse je krasno. Ena sama pozitiva, radost, neizmerna ustvarjalnost, sodelovalnost … pravi mali čudež. Res je, vse to imamo. In prav je, da se o tem govori, ljudi je treba bodriti.
Pouk na daljavo (ki se je začel 16. 3., čeprav je šele 25. 3. dobil strokovna navodila ZRSŠ), pravijo na MIZŠ, da lepo teče.
Ni pa prav, da se o nekaterih učencih in dejstvih molči. Nekateri učenci so v pouku na daljavo postali še bolj nevidni. Ni učencev, ki živijo v tesnih in vlažnih stanovanjih. Ni učencev, ki nimajo svojih sob. Ni učencev, katerih družine se preživljajo s socialno podporo. Ni učencev, ki jim je šola za dobršen del dneva predstavljala varno okolje, med štirimi stenami pa so izpostavljeni različnim oblikam nasilja, ki jih sistem ni zaznal. Ni učencev tujcev, ki jih naš šolski sistem v 2. letu šolanja izenači z našimi učenci, tudi pri slovenščini, čeprav je vsem jasno, da standardov ne morejo doseči. Ni učencev, ki so jim v teh dneh dostavili računalnik, a žal, nimajo kompetenc, da bi sledili pouku, niti staršev, ki bi jim lahko priskočili na pomoč. Ni učencev, ki imajo specifične učne težave in jih je težko motivirati za delo in so zdaj večinoma prepuščeni staršem, ki delajo doma, hodijo v službo ali so nemara ostali brez nje. Ni učencev, ki so 13. marca, ko so zapustili šolo, imeli npr. 4 predmete ocenjene negativno in so zdaj zapadli še v večjo apatijo. Ni učencev, ki se s tiho podporo staršev spretno izmikajo šolskim ocenjevanjem in so že sedaj imeli (pre)malo ocen. Ni učencev ….
Ni pa prav, da se o nekaterih učencih in dejstvih molči. Nekateri učenci so v pouku na daljavo postali še bolj nevidni. Ni učencev, ki živijo v tesnih in vlažnih stanovanjih. Ni učencev, ki nimajo svojih sob. Ni učencev, katerih družine se preživljajo s socialno podporo. Ni učencev, ki jim je šola za dobršen del dneva predstavljala varno okolje, med štirimi stenami pa so izpostavljeni različnim oblikam nasilja, ki jih sistem ni zaznal. Ni učencev tujcev, ki jih naš šolski sistem v 2. letu šolanja izenači z našimi učenci, tudi pri slovenščini, čeprav je vsem jasno, da standardov ne morejo doseči.
Ne, lažem, so, lahko jih z nekaj domišljije najdem v nekih splošnih alinejah strokovnih priporočil ZRSŠ. Priporočila so spisana na 10 straneh in predlagajo strokovnim delavcem individualizacijo za skoraj slehernega učenca, razredniku naprtijo tolikšno komunikacijo s preostalimi strokovnimi delavci, starši in učenci, da lahko počne samo še to, enemu svetovalnemu delavcu, ki je po normativu zaposlen na 20 oddelkov, ZRSŠ nalaga, naj se vključuje v reševanje vseh prej omenjenih ranljivih skupin … (Se kdo na ZRSŠ zaveda, koliko je lahko takšnih otrok na 1 svetovalnega delavca?)
Priporočila so neizvedljiva v normalnih okoliščinah, kaj šele v izrednih razmerah, vso odgovornost za stiske zgoraj omenjenih skupin pa s poslanimi priporočili prevalijo na vodstva šol in učitelje (o, svetost avtonomije!), ki naj po eni strani izvajajo pouk, rešuje ranljive skupine, pomagajo staršem, imajo dnevno nešteto sestankov s sodelavci …
Veliko zmede vnašajo izjave in okrožnice MIZŠ. Na začetku pouka na daljavo je ministrica omenjala možnost podaljšanja v poletje. Po odzivih javnosti je to možnost opustila. Ko je 26. marca govorila za RTV SLO, je povedala, da se točno ve po učnih načrtih, katere cilje je treba doseči, da pa učitelji lahko samostojno odločamo, po kateri poti bomo do tega prišli. Povedala je tudi, da je treba učne cilje in vsebine doseči, vendar po drugi poti. Učenci se morajo učiti samostojno, zato morajo biti naša navodila jasna in preprosta, da ne obremenjujemo staršev, je še poudarila.
30. 3. je ministrica na svojem FB profilu nagovorila javnost z »dragi vsi«. V posnetku je povedala, da se na MIZŠ v tem času ukvarjajo z ocenjevanjem in NPZ, na koncu pa »vse skupaj« pozvala, naj kakršne koli ideje, pobude, predloge pošljejo na MIZŠ in navedla elektronski naslov.
31. 3. smo z ZRSŠ dobili usmeritve za preverjanje znanja, v katerih je med drugim pisalo: »obseg gradiv, ki jih učitelji pošiljajo učencem, naj bo vsaj dva do trikrat manjši kot pri pouku«.
31. 3. smo z ZRSŠ dobili usmeritve za preverjanje znanja, v katerih je med drugim pisalo: »obseg gradiv, ki jih učitelji pošiljajo učencem, naj bo vsaj dva do trikrat manjši kot pri pouku«.
Če prav razumem – vsebine in cilje predelamo, ampak namesto v 4 šolskih urah slovenščine na teden v 1,3 do največ 2 urah in to na daljavo ter ob vseh specifikah učencev, ki so mi zaupani v učenje?
Kakšna sporočila v javnost pošilja MIZŠ in ZRSŠ o osnovnošolskem izobraževanju? Vsak, ki ima FB, lahko MIZŠ pošilja predloge glede izobraževanja in ocenjevanja? Vse se da doseči z dva do trikrat manj gradiva in na daljavo? Kaj to pomeni za javno šolstvo, ko se bodo razmere umirile in bo nastopila recesija ter bo treba zategovati pas? Se zavedajo, kako nevarne so lahko te izjave o javnem šolstvu za čas, ki šele prihaja?
Kakšna sporočila v javnost pošilja MIZŠ in ZRSŠ o osnovnošolskem izobraževanju? Vsak, ki ima FB, lahko MIZŠ pošilja predloge glede izobraževanja in ocenjevanja? Vse se da doseči z dva do trikrat manj gradiva in na daljavo? Kaj to pomeni za javno šolstvo, ko se bodo razmere umirile in bo nastopila recesija ter bo treba zategovati pas? Se zavedajo, kako nevarne so lahko te izjave o javnem šolstvu za čas, ki šele prihaja?
Danes je 13. april, točno mesec dni od dneva, ko smo bili v šolah še zadnji dan učitelji in redki učenci. Po mesecu dni pouka na daljavo ne vemo, katere vsebine in cilji so tisti, ki naj bi bili v tem dva do trikrat manjšem gradivu (Kar vsak po svoje?), ali bo NPZ ter kako in kdaj, kako bomo ocenjevali, kako zaključevali, kaj bo z učenci, ki imajo še negativne ocene iz prvega ocenjevalnega obdobja, kaj je z vpisom devetošolcev v srednje šole, po kakšnih kriterijih se bodo vpisovali na šole z omejitvami …
Po izjavah staršev smo se učitelji različno prilagodili, eni še kar pošiljajo z elektronsko pošto tedenska navodila, eni izvajajo pouk z videokonferencami, eni so z začetnih navodil s pomočjo elektronske pošte prešli v spletne učilnice, eni utrjujejo, eni jemljejo nove snovi, eni nalagajo več gradiva kot v šoli, eni …
Nekaj učiteljev se je na spletu pohvalilo, da že ocenjujejo, čeprav je ZRSŠ to odsvetoval. Seveda so se tudi pohvalili, da so ubrali prijazno pot in gradijo na zaupanju. Na tem mestu je odveč razpravljanje o inflaciji ocen in kršenju trenutno veljavnega pravilnika o ocenjevanju znanja, ki zahteva javnost ocenjevanja z ocenjevanjem pred učenci oddelka ali učne skupine. Stvari so že ušle iz rok.
Dragi vsi, pristojni za šolstvo, če se s čim pri pouku na daljavo ne smemo igrati, je to ocenjevanje, saj bomo učencem v danih razmerah naredili nepopravljivo škodo. Gledano skozi oči navadne učiteljice slovenščine se mi vendarle zdi, da bi strokovnjaki na ZRSŠ in MIZŠ na podlagi že pridobljenih ocen do 13. 3. 2020 lahko ustvarili nek pravičen model ocenjevanja/zaključevanja ocen za vse učence, če se v šolske klopi res ne bomo vrnili pred jesenjo. Če pa bodo učiteljem poslane ohlapne smernice brez konkretnih načinov za ocenjevanje, pa nam ostane tolažba, da papir vendarle vse prenese – zapoznele smernice kot tudi ocenjevanje zaradi ocenjevanja samega.
Če so bili starši še kolikor toliko tolerantni do različnih oblik pouka na daljavo, pa bo njihova tolerantnost izginila, ko bodo učenci podvrženi ocenjevanju, saj ocene igrajo veliko vlogo v sistemu, sploh v zadnji triadi, ko je njihov seštevek odločilen za vpis v srednjo šolo, zato pozivam:
Dragi vsi, pristojni za šolstvo, če se s čim pri pouku na daljavo ne smemo igrati, je to ocenjevanje, saj bomo učencem v danih razmerah naredili nepopravljivo škodo. Gledano skozi oči navadne učiteljice slovenščine se mi vendarle zdi, da bi strokovnjaki na ZRSŠ in MIZŠ na podlagi že pridobljenih ocen do 13. 3. 2020 lahko ustvarili nek pravičen model ocenjevanja/zaključevanja ocen za vse učence, če se v šolske klopi res ne bomo vrnili pred jesenjo. Če pa bodo učiteljem poslane ohlapne smernice brez konkretnih načinov za ocenjevanje, pa nam ostane tolažba, da papir vendarle vse prenese – zapoznele smernice kot tudi ocenjevanje zaradi ocenjevanja samega.
