Kot kaže, bodo volivci o usodi zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja odločali na referendumu 23. novembra. Tak predlog je objavljen v delovnem gradivu za četrtkovo sejo odbora DZ za zdravstvo, ki bo pripravil predlog odloka o razpisu referenduma. Roki za volilna opravila bi začeli teči 21. oktobra, poroča STA.

Za datum referendumskega glasovanja predlagan 23. november

Na petkovi izredni seji DZ, o sklicu katere se bo sicer v sredo še dogovoril kolegij predsednice DZ, bodo poslanci odločali o razpisu referenduma, seja matičnega odbora, ki bo pripravil predlog odloka, pa bo potekala v četrtek.

Referendumsko vprašanje bi se glasilo:"Ali ste za to, da se uveljavi zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, ki ga je sprejel državni zbor, na seji dne, 24. julija 2025?"

Iz delovnega gradiva za sejo odbora je razvidno, da je za datum referendumskega glasovanja predlagan 23. november, roki za opravila, potrebna za izvedbo referenduma, pa bi začela teči prihodnji torek, 21. oktobra.

Pobudniki referenduma zahtevo za razpis le tega vložili minuli petek

Zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja bi polnoletnemu bolniku, sposobnemu odločanja o sebi, dal pravico do prostovoljnega končanja življenja, če zaradi hude neozdravljive bolezni ali druge trajne okvare zdravja neznosno trpi. Pobudniki referenduma pod vodstvom Aleša Primca zakon vidijo kot krivičen in nehuman, hkrati pa mu očitajo kršitev ustave. Zato so minuli petek v DZ vložili zahtevo za razpis referenduma, podprto z nekaj več kot 46.000 podpisi volivcev.

Na glasovanju volivci odločajo o potrditvi zakona, ki ga je sprejel državni zbor. Zakon do takrat tudi ne more stopiti v veljavo.

Po vložitvi s podpisi podprte zahteve volivcev, v kolikor je ta popolna, ima DZ skladno z referendumsko zakonodajo sedem dni časa, da z odlokom razpiše referendum. Od dneva razpisa referenduma do dneva glasovanja ne sme preteči manj kot trideset dni in ne več kakor leto dni. Pri tem mora datum glasovanja, do katerega bi preteklo več kot 45 dni od dneva razpisa referenduma, DZ potrditi z dvotretjinsko večino navzočih poslancev.

Za uspeh zakonodajnega referenduma mora biti od ustavnih sprememb leta 2013 dosežen zavrnitveni kvorum. To pomeni, da je zakon na referendumu zavrnjen, če proti njemu glasuje večina volivcev, ki so veljavno glasovali, pod pogojem, da proti zakonu glasuje najmanj petina vseh volivcev. V vsakem primeru pa velja, da DZ eno leto po razglasitvi odločitve na referendumu ne sme sprejeti zakona, ki bi bil vsebinsko v nasprotju z odločitvijo volivcev.