V Sloveniji postaja bolniška odsotnost vse pogostejše orodje, ki ga nekateri zaposleni uporabljajo kot podaljšek prostega časa, pogosto kar z enim klicem zdravniku. Na to ostro opozarjajo v Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS), kjer poudarjajo, da je obseg absentizma presegel zdrave meje in gospodarstvu povzroča vedno večjo škodo.

Po podatkih OZS vsak dan zaradi bolniškega staleža na delovnem mestu manjka več kot 56.000 zaposlenih, povprečno število bolniških dni na leto pa znaša 21,6 na zaposlenega. Skupno se izgubi več kot 18 milijonov delovnih dni letno, kar predstavlja resen udarec za podjetja, zlasti za mala in mikro podjetja, kjer je nadomestilo v času bolniške odsotnosti zaposlenega kar 30 dni breme delodajalca, preden stroške prevzame Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije.

Več kot 18 milijonov izgubljenih dni na leto

“Več kot 18 milijonov izgubljenih dni na leto je za slovensko gospodarstvo enostavno preveč. Prepričani smo, da bi bilo stanje znosnejše, če bi breme nadomestil zavod prevzel že po 20 dneh,” je poudaril predsednik OZS Blaž Cvar. Ob tem je dodal, da je nujno treba zajeziti trend naraščanja bolniških odsotnosti.

Generalni direktor OZS Danijel Lamperger pa opozarja, da se v Sloveniji s problemom absentizma sistemsko ne ukvarjamo: “Morali si bomo priznati, da je zdravstveni podsistem na področju bolniških odsotnosti razpadel. Ljudje zlahka pridejo do bolniške in to tudi izkoriščajo. Postalo je normalno, da si delavec podaljša nekaj koncev tedna na leto kar z enim klicem zdravniku.”

Vsako smrkanje ali pokašljevanje še ni razlog za bolniško odsotnost

Podobne zlorabe opažajo tudi zdravstvene ustanove. V Zdravstvenem domu dr. Adolfa Drolca Maribor so pred časom uvedli nova pravila zaradi porasta kratkotrajnih bolniških staležev, ki so jih starši odpirali brez pregleda otroka. “V ambulantah smo zaznali, da starši pogosto odpirajo bolniške staleže ob petkih, tik pred vikendom. Le majhen delež jih čez vikend obišče dežurno ambulanto, večina pa v ponedeljek zgolj sporoči, da bolniški stalež ni več potreben, saj so ga odprli zgolj za petek,” so pojasnili.

Zdravstveni domovi opozarjajo, da vsako smrkanje ali pokašljevanje še ni razlog za bolniško odsotnost. “Novi ukrepi niso le odziv na zlorabe, temveč tudi spodbuda k bolj odgovornemu ravnanju, tako s strani staršev kot zdravnikov,” so takrat dodali. Kot dokaz učinkovitosti omenjenih ukrepov navajajo, da se je po uvedbi novih pravil decembra lani število takšnih bolniških staležev občutno zmanjšalo.

Širši vpliv absentizma

OZS medtem opozarja tudi na širši vpliv absentizma, Slovenija na lestvici svetovne konkurenčnosti ostaja na 46. mestu, kar po mnenju zbornice kaže tudi na pomanjkanje odziva države na predloge gospodarstva. “Rezultati bi bili boljši, če bi vlada resno obravnavala naše pobude in skupaj z nami iskala rešitve,” so prepričani v zbornici.

Ob vse večji obremenjenosti gospodarstva in neurejeni sistemski politiki glede bolniških odsotnosti OZS in zdravstveni domovi soglasno poudarjajo: zlorabe je treba zajeziti, odgovornost pa razporediti bolj uravnoteženo med vse udeležene, delodajalce, zaposlene in zdravstveni sistem.