V Murski Soboti je v torek potekala tradicionalna konferenca Zlati kamen, ki jo organizirata podjetji Planet GV in SBR, namenjena pa je izmenjavi dobrih praks in izkušenj na področju lokalne samouprave. Zlati kamen je sistem za spodbujanje in spremljanje razvoja na ravni lokalne samouprave, ki združuje konferenco Zlati kamen, Informacijski sistem ISSO in nagrado Zlati kamen, ki jo podelijo občini, ki je na določenem področju dosegla najvidnejše preboje. Rdeča nit tokratnega izbora za nagrado je bila energetika, najprodornejša slovenska občina na tem področju pa je Mestna občina Kranj. 

[[image_1_article_75256]]

Nagrada Zlati kamen tokrat v Kranj 

"Tretje največje slovensko mesto je nekako v senci prestolnice, ki je oddaljena komaj lučaj stran. Po krivici? Ko gre za uvajanje prijemov ti. pametnega mesta, je Kranj trenutno verjetno vodilni kraj pri nas. Pametna soseska Mlaka je z vgradnjo sistemov umetne inteligence in z upravljanjem s pomočjo digitalnega dvojčka brez primere v Sloveniji in na evropski ravni velja kot primer dobre prakse. Enako velja za mestno kartico, ki je vključena v sistem Visa in odpira povsem nove možnosti za uporabo. V Kranju so pred nekaj leti sprejeli strategijo, ki močno poudarja načela pametnega mesta. Pri implementaciji te strategije lahko zaznavamo veliko mero sistematičnosti, celovitosti, vztrajnosti in inovativnosti. Tako bodo v mestu »mobilno« zajemali okoljske in prometne podatke kar s pomočjo mestnih avtobusov. Tehnologije pametnega mesta so v MOK v veliki meri namenjene prav zbiranju okoljskih podatkov in tako upravljanju z viri. Prav zato je Kranj prejel odlično oceno Evropske komisije in se uvrstil med 20 zglednih mest z znakom Misije EU. Na področju trajnostnega ravnanja z energijo je Kranj prav tako med vodilnimi kraji: energetska prenova soseske Planina je že pred leti veljala za primer dobre prakse, zdaj pa je Kranj že v tretji fazi energetske prenove javnih stavb: za spodbujanje rabe OVE v mestu porabijo na prebivalca dvajsetkrat več denarja kot je povprečje za slovenske občine," so med drugim zapisali v obrazložitvi nagrade. 

Med finalisti za nagrado Zlati kamen so bile sicer naslednje občine:

- Primorska: Izola, Ilirska Bistrica, Miren - Kostanjevica,

- Kranjska: Bohinj, Kranj, Ivančna Gorica,

- Od Koroške do Posavja: Hrastnik, Radlje ob Dravi,

- Vzhodna Slovenija: Ptuj, Ormož. 

[[image_2_article_75256]]

Zlati ISSO certifikati za Hoče-Slivnico, Maribor, Rače-Fram, Ruše, Starše in Sveto Trojico v Slovenskih goricah

Informacijski sistem slovenskih občin (ISSO) pa je orodje za metriko in analizo slovenskih občin, ki ga gradijo že več kot 10 let. Sistem združuje vse najpomembnejše dostopne kazalnike razvoja na ravni občine. "Vsako leto spremljamo razvojni napredek slovenskih občin na osmih različnih področjih – demografija, učinkovitost delovanja občine, dinamike gospodarskega razvoja, stanje na trgu dela, izobrazba, življenjski standard, stopnja socialne kohezije in stopnja okoljske osveščenosti. Podatki, ki jih pridobimo, so zbrani v ISSO analizi občine, ki jo sestavlja 54 kvantitativnih kazalnikov, ki tvorijo za vsako področje sestavljen indeks. Analiza ponuja poglobljen vpogled v razvojne preboje občine in osvetli, na katerih področjih je posamezna občina dosegla najboljše rezultate ter kje je še prostor za napredek," so sporočili. Na osnovi teh podatkov občine prejmejo zlate, srebrne in bronaste ISSO certifikate.

Na širšem mariborskem območju so zlati ISSO certifikat prejele naslednje občine: 

- Hoče-Slivnica. Na področju demografije je med 212 slovenskimi občinami na 129. mestu, na področju učinkovitosti na 26. mestu, na področju gospodarstva na 15. mestu, na področju trga dela na 11. mestu, izobrazbe na 5. mestu, življenjskega standarda na 93. mestu, socialne kohezije na 200. mestu in okolja na 191. mestu. Med vsemi slovenskimi občinami je končala na 38. mestu.

- Mestna občina Maribor. Na področju demografije je med 212 slovenskimi občinami na 101. mestu, na področju učinkovitosti na 131. mestu, na področju gospodarstva na 13. mestu, na področju trga dela na 5. mestu, izobrazbe na 47. mestu, življenjskega standarda na 59. mestu, socialne kohezije na 187. mestu in okolja na 164. mestu. Med vsemi slovenskimi občinami je končala na 41. mestu.

- Rače-Fram. Na področju demografije je med 212 slovenskimi občinami na 8. mestu, na področju učinkovitosti na 55. mestu, na področju gospodarstva na 72. mestu, na področju trga dela na 59. mestu, izobrazbe na 28. mestu, življenjskega standarda na 36. mestu, socialne kohezije na 131. mestu in okolja na 134. mestu. Med vsemi slovenskimi občinami je končala na 18. mestu.

- Ruše. Na področju demografije je med 212 slovenskimi občinami na 116. mestu, na področju učinkovitosti na 133. mestu, na področju gospodarstva na 109. mestu, na področju trga dela na 20. mestu, izobrazbe na 71. mestu, življenjskega standarda na 149. mestu, socialne kohezije na 35. mestu in okolja na 21. mestu. Med vsemi slovenskimi občinami je končala na 51. mestu.

- Starše. Na področju demografije je med 212 slovenskimi občinami na 105. mestu, na področju učinkovitosti na 40. mestu, na področju gospodarstva na 64. mestu, na področju trga dela na 71. mestu, izobrazbe na 34. mestu, življenjskega standarda na 61. mestu, socialne kohezije na 181. mestu in okolja na 87. mestu. Med vsemi slovenskimi občinami je končala na 61. mestu.

- Sveta Trojica v Slovenskih goricah. Na področju demografije je med 212 slovenskimi občinami na 25. mestu, na področju učinkovitosti na 145. mestu, na področju gospodarstva na 136. mestu, na področju trga dela na 64. mestu, izobrazbe na 124. mestu, življenjskega standarda na 31. mestu, socialne kohezije na 52. mestu in okolja na 121. mestu. Med vsemi slovenskimi občinami je končala na 69. mestu.

[[image_4_article_75256]]

Občine prejemnice srebrnega ISSO certifikata v okolici Maribora: Cerkvenjak, Benedikt, Kungota, Lenart, Lovrenc na Pohorju, Selnica ob Dravi, Sveta Ana, Sveti Jurij v Slovenskih goricah, Šentilj in Miklavž na Dravskem polju.

[[image_3_article_75256]]

Certifikat prinaša pozitivno noto pri sodelovanju z investitorji ali poslovnimi partnerji, saj je izkaz razvojne kredibilnosti in kakovostne ravni življenja. Prav tako je občinam lahko v pomoč pri prijavljanju na razpise in pridobivanju javnih sredstev.