Prvopodpisana poslanka Meira Hot je na današnji nujni seji odbora dejala, da so predlog z dopolnili bistveno spremenili. Sklad so umestili v okvir ZZZS, kjer se bodo sredstva vodila na ločeni računovodski evidenci. Temu je sledila tudi sprememba naslova predloga zakona iz sklada RS za redke bolezni v sklad za financiranje zdravljenja redkih bolezni. Po predlogu bi ZZZS sklad financiral s sredstvi, ki jih za financiranje zdravljenja redkih bolezni zagotovi iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja ter s sredstvi od donacij posameznikov ali podjetij.

Kaj se spreminja?

Po besedah Hot je ključna novost uvedba državne finančne varovalke, če sredstva iz obveznega zdravstvenega zavarovanja in donacij ne bodo zadostovala. V tem primeru se bodo dodatna sredstva zagotovila iz proračuna. Z dopolnilom so razširili predmet financiranja od zdravil sirot tudi na zdravstvene storitve zdravljenja redkih bolezni in uvoz zdravil. Bolniki z redkimi boleznimi so do financiranja upravičeni, če gre za zdravstvene storitve zdravljenja redkih bolezni, za katere v Sloveniji ni enakovredne oblike zdravljenja ali enako učinkovitega zdravila in če gre za zdravljenje ali preprečevanje redke bolezni, ki je življenjsko ogrožajoča. Upravičeni so tudi, kadar gre za zdravila, ki nimajo dovoljenja za promet v EU, imajo pa dovoljenje za promet institucije za zdravila tretje države z enakimi zdravstvenimi standardi, ki veljajo v EU.

Hkrati predlog omogoča dostop do naprednih zdravil po t. i. pospešenem postopku, ki se bo lahko uporabil, ko bo odbor za zdravila za uporabo v humani medicini Evropske agencije za zdravila podal pozitivno mnenje, dokončno dovoljenje za promet v EU pa še ne bo izdano, ali ko bo dovoljenje na ravni EU že izdano, vendar zdravilo v Sloveniji še ne bo uvrščeno na listo zdravil, ki se financirajo iz obveznega zavarovanja. Z dopolnilom so omogočili tudi financiranje stroškov vključitve v klinično raziskavo najmanj tretje faze, če gre za zdravilo z že izkazano klinično relevantno učinkovitostjo in če stroškov ne krije izvajalec raziskave.

O pravicah iz zakona bi odločala uradna oseba ZZZS

Postopek se po predlogu začne z vložitvijo vloge z mnenjem zdravniškega konzilija, predračunom predvidenih stroškov in časovnico zdravljenja. ZZZS mora odločiti v 15 dneh od prejema popolne vloge. Po predlogu zoper odločbo ni pritožbe, zagotovljeno pa je sodno varstvo v upravnem postopku. Vlagatelj lahko zahteva, da se v konzilij zdravnikov vključi dodatni član iz tujine, ki mora biti član evropske referenčne mreže ali uradne nacionalne mreže za redke bolezni države članice OECD. ZZZS mora po predlogu vzpostaviti ločeno računovodsko evidenco sklada v 30 dneh od uveljavitve zakona. V nadaljnjih 15 dneh pa mora nanjo prerazporediti sredstva, ki so bila v finančnem načrtu za leto 2026 predvidena za zdravljenje redkih bolezni oziroma najmanj osem milijonov evrov.

Predstavnik zakonodajno-pravne službe DZ Dušan Štrus je opozoril, da ne gre za sklad, ampak za ločeno računsko evidenco pri zavodu, kar je podzakonska materija. Dodal je, da predlog ne določa izvirnega vira financiranja in da dodatna sredstva iz proračuna niso natančno urejena. Predstavnik ZZZS Bogdan Tušar pa je predstavil sklep upravnega odbora ZZZS, in sicer da mora sredstva za financiranje zdravljenja bolnikov z redkimi boleznimi zagotoviti država iz proračuna ter da morajo pri upravičenosti do zdravljenja v tujini upoštevati tudi merilo preprečitve poslabšanja zdravstvenega stanja.

Za predlog so glasovali vsi navzoči poslanci

V razpravi so predlog pozdravili koalicijski in opozicijski poslanci. Poslanec SDS Jože Tanko je dejal, da gre za prvi korak urejanja področja, ki ga morajo narediti. Ob tem je opozoril na primere, ko konzilij zdravljenja ne bo odobril in se bo družina odločila za zbiranje denarja. Predlagal je, da v teh primerih sklad doplača zdravljenje v tujini, če družina zbere vsaj 20 odstotkov potrebnih sredstev, a odbor dopolnila ni sprejel.

Poslanka NSi Iva Dimic meni, da sklad vzpostavlja pravičnost in prinaša upanje, da bo na enem mestu sistemsko urejeno predvidljivo in stabilnejše financiranje zdravljenja redkih bolezni. Poslanka Svobode Lucija Tacer Perlin je dejala, da je zakon čudež, saj so ga z dopolnili napisali na novo in našli kompromis, ki zagotavlja varnost zdravljenja. Po njenih besedah je velik doprinos vključitev tujega zdravnika, kar so na posvetih poudarjali tudi starši otrok z redkimi boleznimi. Za predlog zakona je glasovalo vseh 11 navzočih poslancev, sprejeli so tudi dopolnila koalicije. Več dopolnil so predlagali v poslanski skupini nepovezanih poslancev, a jih niso sprejeli ali so postali brezpredmetni.

STA