Leto 2025 je prineslo prelomnico v svetovni prehranski epidemiologiji. Število otrok, ki se spopadajo z debelostjo, je namreč prvič preseglo število tistih s prenizko telesno težo, ugotavlja Sklad ZN za otroke (Unicef). Po podatkih iz več kot 190 držav je eden od desetih otrok, starih od 5 do 19 let, oziroma 188 milijonov mladih, debelih, kar močno povečuje tveganje za kronične in življenjsko nevarne bolezni.

Od leta 2000 se je delež otrok s prenizko telesno težo zmanjšal s skoraj 13 odstotkov na 9,2 odstotka, medtem ko je delež debelih otrok narasel s treh odstotkov na 9,4 odstotka. V večini regij sveta, razen v podsaharski Afriki in južni Aziji, je tako sedaj več otrok z debelostjo kot tistih s prenizko telesno težo. Najvišje stopnje beležijo v nekaterih tihomorskih otoških državah, kot so Niue (38 odstotkov), Cookovi otoki (37 odstotkov) in Nauru (33 odstotkov), medtem ko so visoke stopnje prisotne tudi v državah z visokimi dohodki, na primer v Čilu (27 odstotkov) ter ZDA in Združenih arabskih emiratih (21 odstotkov).

Slovenija se ne razlikuje bistveno od globalnega trenda

Po oceni Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je pri nas že približno 400.000 debelih prebivalcev, kar predstavlja okoli 60 odstotkov ljudi s prekomerno telesno težo ali debelostjo. Med otroki in mladostniki se delež prekomerne telesne teže giblje okoli 23–26 odstotkov, debelih otrok pa je približno 10–11 odstotkov.

Raziskava iz leta 2020 navaja, da se je v zadnjih 30 letih delež prekomerne teže pri slovenskih otrocih povečal na skoraj 26 % pri dečkih in 23 % pri deklicah, medtem ko je debelost narastla s približno 1,9 % na 5,9 % pri dečkih in s 1,7 % na 4,7 % pri deklicah.

[[image_1_article_80751]]

Pediatrinja dr. Irena Štucin Gantar, raziskovalka prehrane Kaja Kranjc, profesor športne vzgoje dr. Gregor Starc in pediater dr. Primož Kotnik opozarjajo, da so vzroki kompleksni. Kot so lani pojasnili v oddaji Intelekta, na pojavnost debelosti vplivajo genski dejavniki, hormonske spremembe, procesirana hrana, sladke pijače, sedeč življenjski slog in pomanjkanje gibanja. Gre za tako imenovano debelilno okolje, ki mladim in odraslim otežuje zdrave izbire in vzdrževanje primerne telesne teže.

Kardiolog Matija Cevc iz Društva za zdravje srca in ožilja dodaja, da je debelost že povezana s skoraj tretjino prezgodnjih smrti. Med resne posledice spadajo povišan krvni tlak, srčno popuščanje, srčni infarkt, možganska kap in sladkorna bolezen tipa 2. Poleg fizičnih bolezni je debelost povezana tudi z duševnim zdravjem, je pred časom pojasnil za MMC “Prebavila se bistveno počasneje izpraznijo. Številni podatki govorijo o tem, da imajo potencialno več težav z žolčnimi kamni, trebušno slinavko. Nakazuje se obolevnost za rakom. To so sicer redke stvari, a je treba gledati tudi na to,” je še povedal.

Psihologinja Simona Klemenčič prav tako za omenjen medij opozarja, da debeli mladostniki pogosto doživljajo socialno tesnobo in stigmo; ljudje jim pripisujejo lastnosti, ki jih morda sploh nimajo, na primer lenobo ali manjšo inteligenco.

Ogroženi razvoj otrok, kognitivna funkcija in duševno zdravje

Ultra predelana hrana vse bolj nadomešča sadje, zelenjavo in beljakovine, opozarja izvršna direktorica Unicefa Catherine Russell. Ta trend ogroža razvoj otrok, njihovo kognitivno funkcijo in duševno zdravje. Brez ukrepov za preprečevanje prekomerne telesne teže in debelosti lahko po ocenah Unicefa do leta 2035 globalni gospodarski stroški presežejo štiri milijarde ameriških dolarjev letno (približno 3,4 milijarde evrov).

Strokovnjaki poudarjajo, da hitre diete in zdravila za hujšanje, kot je Ozempic, niso enostavna rešitev. Čeprav zdravilo ugodno vpliva na izgubo kilogramov, ima lahko resne stranske učinke, med drugim težave z žolčnimi kamni, trebušno slinavko in potencialno povečano tveganje za nekatere vrste raka.

Tako v Sloveniji kot po svetu je torej jasno: debelost je zdravstveni in družbeni izziv, ki zahteva celosten pristop; od preventive in izobraževanja o prehrani do promocije gibanja in sprememb v okolju, ki spodbujajo zdrave življenjske navade.