Šarec je četrti premier v zgodovini Slovenije, ki se je odločil za odstop. Predsednik države ima 30 dni časa, da DZ predlaga novega kandidata.

Predsednik DZ Dejan Židan je že prejel obvestilo Marjana Šarca o odstopu s funkcije predsednika vlade. Šarec naproša, da se DZ z njegovim odstopom seznani čim prej. Medtem pa je pričakovati, da bo predsednik republike Borut Pahor v sredo dopoldne opravil prve neformalne pogovore v zvezi z njegovimi ravnanji po odstopu predsednika vlade.

Predsednik republike Pahor, ki se danes udeležuje komemorativne slovesnosti ob 75. obletnici osvoboditve koncentracijskega taborišča Auschwitz-Birkenau, je seznanjen s političnimi razmerami v domovini. V torek popoldan se bo z redno linijo preko Varšave vrnil v Slovenijo, so sporočili iz urada predsednika republike.

Šarec je svojo odločitev o odstopu sporočil na dopoldanski novinarski konferenci. “S 13 poslanci in s to koalicijo pričakovanj ljudi ta hip ne morem izpolniti, lahko pa jih izpolnim po volitvah,” je dejal in pozval k čimprejšnjim predčasnim volitvam. Prav danes je odstopil tudi minister za finance Andrej Bertoncelj.

Bomo šli v aprilu na volitve?

V DZ se je sicer danes začela redna seja. Kot je dejal Židan, se bi lahko poslanci to sredo seznanili z odstopom. Predsednik države ima 30 dni časa, da DZ predlaga novega kandidata. Če novega kandidata ni, začne teči nov 14-dnevni rok, v tem obdobju pa lahko mandatarja predlaga poslanska skupina ali najmanj 10 poslancev. V kolikor niti ti krog ni uspešen, sledi še tretji. Če v tem času ni izglasovan nov predsednik vlade, predsednik republike razpusti DZ in razpiše predčasne volitve.
Te se, v skladu zakonom o volitvah v državni zbor, opravijo najpozneje dva meseca po razpustitvi DZ. Kot je danes napovedal Židan, bi bile lahko predčasne volitve v drugi polovici aprila.

Pred Šarcem odstopili že trije premierji

Šarec je sicer četrti premier v zgodovini Slovenije, ki se je odločil za odstop. Pred njim so to storili dolgoletni predsednik vlade Janez Drnovšek, prva slovenska premierka Alenka Bratušek in le nekaj mesecev pred koncem mandata Miro Cerar.

  • 2. december 2002 – Janez Drnovšek je s položaja predsednika vlade odstopil približno na polovici mandata po izvolitvi za predsednika države. Položaj predsednika vlade je nato prevzel Anton Rop iz vrst Drnovškove LDS.
  • 4. maj 2014 – Alenka Bratušek, ki je vodenje vlade kot prva slovenska premierka prevzela v turbulentnih političnih razmerah, je odstopila po dobrem letu dni na položaju, in sicer zaradi razkola v lastni stranki. Odstopila je namreč po porazu proti Zoranu Jankoviću v tekmi za vrh Pozitivne Slovenije. S tem je padla tudi celotna vlada, poslanska skupina PS pa se je razdelila na dva dela – enega, naklonjenega Jankoviću, in drugega, naklonjenega Bratuškovi.
  • 14. marec 2018 – Miro Cerar je odstopil le nekaj mesecev pred iztekom mandata. Čeprav so se gospodarske razmere v državi v času njegove vlade izboljšale, so se kopičili tudi problemi, kaplja čez rob pa je bila po Cerarjevih besedah odločitev vrhovnega sodišča, ki je razveljavilo referendum, na katerem so volivci podprli zakon o drugem železniškem tiru Divača-Koper.
  • 27. januar 2020 – Marjan Šarec je odstop utemeljil z oceno, da s temi poslanci in s to koalicijo pričakovanj ljudi ne morem izpolniti, lahko pa jih izpolni po volitvah. Poudaril je, da vlada s temi partnerji ni bila sposobna izvesti kakšnih korenitih ali strukturnih reform. Pozval je tudi k čimprejšnjim predčasnim volitvam.