V Sloveniji je v zadnjem času precej govora o reformi bolniških odsotnosti zaradi naraščajočih stroškov ter dolgotrajnih odsotnosti z dela. »Dolgotrajne bolniške odsotnosti negativno vplivajo na produktivnost, povečujejo stroške za podjetja in znižujejo kakovost življenja zaposlenih. Absentizem je sicer širši družbeni problem, ki presega samo zdravstveno področje. Zavedati se moramo, da zdravstveni absentizem ne izhaja le iz zdravstvenega stanja zaposlenega, temveč je tudi posledica delovnih, socialnih, kulturnih, ekonomskih, ekoloških in drugih dejavnikov, ki so jim izpostavljeni delavci v delovnem in širšem družbenem okolju. Zaradi tega ni le zdravstveni, temveč tudi gospodarski, socialno-ekonomski ter vsesplošni družbeni problem,« povedo na Ministrstvu za zdravje.

Slovenija se sooča z naraščajočim številom bolniških odsotnosti, samo v zadnjem desetletju so se povečale za 60 %. Povprečno število dni odsotnosti z dela na zaposlenega je leta 2024 znašalo 21,65 dneva. To postavlja Slovenijo med države z najvišjo stopnjo absentizma v Evropi.

Uvedba omejitve trajanja bolniške odsotnosti kot odgovor na izkoriščanje bolniških odsotnosti?

Na Ministrstvu za zdravje razmišljajo o uvedbi omejitve trajanja bolniške odsotnosti. »Bolniški stalež je namreč po definiciji začasna nezmožnost za delo zaradi bolezni ali poškodbe, zato bi moral biti proces za zavarovance usmerjen v spodbujanje hitre vrnitve na delo ali prilagoditev njihovega položaja. To vključuje prehod na drugo primerno delo, vključitev v poklicno rehabilitacijo ali ugotavljanje invalidnosti,« pojasnjujejo.

Omenijo tudi trajnejšo odsotnost z dela, v katero sodi začasna invalidnost, kjer je nujna uvedba postopkov za oceno preostalih delovnih zmožnosti, da se te učinkovito uporabijo. »Hkrati ostaja osrednja prioriteta zagotavljanje socialne varnosti zavarovancev, ki jim je treba zagotoviti podporo pri ohranjanju dostojanstva in zmožnosti za vključitev v delo. Spremembe bodo temeljile na medresorskem sodelovanju, sodelovanju s strokovnjaki in na celovitem pristopu k reševanju absentizma.«

Spremembe bodo temeljile na medresorskem sodelovanju, sodelovanju s strokovnjaki in na celovitem pristopu k reševanju absentizma.

Julija lani sprejeta izhodišča za spremembe

Vlada je julija lani sprejela izhodišča za Zakon o inštitutu za medicinsko in drugo izvedenstvo na področju socialne varnosti (Izhodišča). Predvidevajo poenotenje kriterijev za ocenjevanje dela in zmožnosti za delo. »Trenutno so izvedenski organi razpršeni med različne zavode – Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ), Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) in Inštitut RS za socialno varstvo (IRSSV). Izvedenski organi delujejo ločeno in med seboj niso povezani. Sočasno iskanje rešitev, hitrejše vračanje na delo ali pa iskanje rehabilitacijskih potencialov oziroma pravic iz invalidskega zavarovanja je zato zelo oteženo,« o težavah povedo z Ministrstva za zdravje.

S zakonom med drugim želijo tudi boljšo kadrovsko izkoriščenost ter s tem racionalizacijo postopka. »Državljani bodo tako hitreje prejeli odločitev in se jim ne bo treba obračati na različne institucije. S poenoteno, hitrejšo obravnavo v prvih nekaj mesecih bolniške odsotnosti se bodo lahko hitreje vrnili na delo, se usposobili za drugo delo ali pa uveljavili pravice ob izgubljeni delazmožnosti,« še razložijo.

V tujini različni ukrepi za zdravstveni absentizem

Kot še povedo iz ZZZS, v tujini to drugače obravnavajo: »Obstajajo številne evropske države, ki bistveno bolje obvladujejo zdravstveni absentizem kot Slovenija, pri čemer prevladujejo sistemski ukrepi s katerimi se delavca spodbuja h čimprejšnjemu okrevanju in vrnitvi na delovno mesto, kar bi moral biti cilj tudi Slovenije.«

Pri tem gre predvsem za različne ureditve zakonodaje, dodajajo: »Pomembne razlike med posameznimi državami glede stopnje zdravstvenega absentizma so predvsem posledica različnih ureditev (zakonodaje), kar pa hkrati izpostavlja pomen sistemskih predpisov oz. racionalne ureditve zdravstvenega absentizma v posamezni državi. Dosedanje raziskave in primerjave zato usmerjajo predvsem pozornost na vlogo predpisov oz. ureditve zdravstvenega absentizma, ki lahko racionalizirajo stroške za nadomestila, kar je še posebej zanimivo za Slovenijo, katere zakonodaja na tem področju je med opazovanimi državami najmanj restriktivna - še zlasti na področju časovno neomejenega trajanja nadomestil (slednje v EU pozna le še Slovenija),« razložijo na ZZZS.

Slovenija edina z neomejenim bolniškim staležem

V Sloveniji imamo edinstveno ureditev, ki omogoča časovno neomejeno trajanje bolniškega staleža. V drugih evropskih državah, z izjemo Slovenije (do nedavnega tudi Bolgarije), je trajanje bolniškega staleža praviloma omejeno na največ eno leto.

Za nadomestila, ki se krijejo iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, gre letno okoli 600 milijonov evrov.

Slovenska zakonodaja je na ta način neprimerljiva sodobnim evropskim državam, kjer je trajanje bolniške odsotnosti z dela omejeno praviloma na eno leto. Kot rešitve na ZZZS navajajo z sistemskimi ureditvami izvajanja individualnih načrtov: »Vključno z ustreznejšo vlogo strokovnjakov medicine dela pri tem ter ustreznejšimi in atraktivnejšimi postopki poklicne prekvalifikacije in rehabilitacije. Prav tako bi bilo potrebno posodobiti zakonodajo s področja invalidskih postopkov ter vse omenjene postopke pohitriti ter ljudem zagotoviti bodisi hitrejše okrevanje, nov poklic ali invalidsko upokojitev.«

Po mnenju ZZZS mora biti ključen cilj bodočih sistemskih ukrepov in sprememb ohranjanje delovne zmožnosti zavarovanih oseb. Glavni izzivi so zlasti:
- sprejem ukrepov za hitro vračanje delavcev na delo, predvsem učinkovita poklicna rehabilitacija, prilagajanje delovnih mest, zgodnejše in bolj aktivno vključevanje delodajalcev in stroke medicine dela;
- preureditev pravice do nadomestila plače na evropsko primerljiv način (zlasti omejitev trajanja bolniškega staleža)
- povečanje odgovornosti zavarovanih oseb za lastno zdravje in delodajalcev za varno in zdravo delovno okolje
- prenova invalidske zakonodaje (hitrejši postopki, ustreznejša in primerljiva nadomestila za invalidnost, primarna pravica naj bo poklicna rehabilitacija...)
- zasuk obravnavanja nezmožnosti za delo v smeri iskanja in prepoznavanja preostale delovne zmožnosti (potencial delazmožnosti)
- vložitev naporov za hitrejšo zdravstveno rehabilitacijo (čakalne dobe kot potencialni generator daljših bolniških staležev).