Zdravstvena reforma bo v prihodnjih mesecih pomembno vplivala na prihodnost slovenskega zdravstvenega sistema. Ključni vprašanji sta, kateri vidiki reforme bodo najprej naslovljeni in kdaj bodo izvedeni. Pomembno je tudi, kako bo novi sistem obvladoval izredne zdravstvene dogodke, kot je bila pandemija COVID-19, ter kakšni ukrepi bodo sprejeti za zmanjšanje čakalnih dob pacientov.
Kaj je bilo doslej storjeno?
Prenova zdravstvenega sistema naj bi bila ena od ključnih prioritet te vlade. "Za izboljšanje razmer v zdravstvu je konec preteklega leta v veljavo stopil interventni zakon. Ta omogoča lažji prihod tujim zdravnikom v Slovenijo in v izvajanje neprekinjenega zdravstvenega varstva vključuje koncesionarje oziroma specialiste, omogoča nagrajevanje timov družinske medicine in nagrajevanje specializantov družinske medicine," za naš spletni medij Maribor24 sporočijo iz Ministrstva za zdravje.
Reforma se bo morala soočiti tudi s pomanjkanjem zdravstvenega osebja in izboljšanjem dostopnosti do zdravstvenih storitev. Poleg tega se sprašujemo, kako bo ministrstvo za zdravje v načrtovanje vključilo povratne informacije zdravstvenih delavcev in javnosti ter kdaj lahko pričakujemo konkretne informacije o novih ukrepih.
Pojasnijo, da je vlada sprejela tudi Uredbo o programih storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja, zmogljivostih, potrebnih za njegovo izvajanje, in obsegu sredstev za leto 2024. "Ta med drugim na primarni ravni uvaja nov standard za ambulante, ki povezuje tim ambulante družinske medicine in referenčne ambulante, omogoča organizacijo ambulant z novim standardom, ki bo vključeval dodatno diplomirano medicinsko sestro in uvaja 15 ambulant specializantov družinske medicine," pojasnijo.
[[image_1_article_69440]]
"Poleg tega vzpostavljamo satelitske urgentne centre in uvajamo tako imenovan srečevalni sistem, s katerim bo zagotovljen hiter odziv nujnih reševalnih vozil. Istočasno pa bo srečevalni sistem razbremenil dežurnega zdravnika, ki bo odslej na teren odšel le takrat, ko bo to zahtevalo stanje pacienta," dodajo iz Ministrstva za zdravje.
Kaj lahko pričakujemo?
Ministrstvo za zdravje pripravlja novelo Zakona o zdravstveni dejavnosti, s katero nameravajo ustrezno urediti prehajanje zdravstvenih delavcev iz javne v zasebno sfero. Ukrepi, predvideni v spremembah zakona, naj bi prispevali k boljši dostopnosti zdravstvenih storitev v javni zdravstveni mreži. Konkretne rešitve so še v pripravi in bodo javnosti predstavljene, ko bo osnutek zakona dokončan. Kot je bilo večkrat poudarjeno, naj bi bila novela zakona sprejeta do konca letošnjega leta.
Zakon o inštitutu za medicinsko in drugo izvedenstvo na področju socialne varnosti se bo osredotočil na sistemsko ureditev absentizma, ki je tesno povezana z dostopnostjo zdravstvenih storitev. "Potrebno je omogočiti bolj dinamično prehajanje med različnimi bolniškimi statusi in uvesti prilagoditve, ki bodo tistim, ki so danes dolgotrajno bolniško odsotni, omogočil hitrejšo vrnitev na delovno mesto," pojasnijo. Trenutni sistem je zelo rigiden in mora postati bolj prilagodljiv, kot je to praksa v drugih državah članicah Evropske Unije. Poleg tega bo Zakon o priznavanju poklicnih kvalifikacij v zdravstvu olajšal in poenotil vstop tujih zdravstvenih delavcev v slovenski zdravstveni sistem.
Zakoni v javni razpravi trenutno vključujejo Zakon o psihoterapevtski in klinično psihoterapevtski dejavnosti, ki bo urejal doslej neregulirano področje izvajanja psihoterapevtskih storitev ter z regulacijo statusa psihoterapevta povečal dostopnost storitev na področju duševnega zdravja, in Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o lekarniški dejavnosti. Predlogi sprememb tega zakona predvidevajo zahtevo po zagotavljanju neprekinjenega zdravstvenega varstva z obvezno odprtostjo lekarn vsaj 36 ur tedensko ter omogočanje javnim lekarniškim zavodom nabavo zdravil z odstopom od pravil javnega naročanja do konca leta 2024. "Poleg tega se predlaga uvedba teoretičnega preizkusa znanja za magistre farmacije po strokovnem uvajanju in podelitev javnega pooblastila lekarniški zbornici za izvajanje dodatnih specialnih znanj," dodajo.
Zakoni, pri katerih je javna razprava že končana, zajemajo različna področja zdravstva in vključujejo pomembne spremembe. Zakon o medicinskih pripomočkih ureja izvajanje evropskih uredb in usklajuje specifike slovenskega trga z zakonodajo EU. Zakon vključuje specializirane prodajalne in oglaševanje medicinskih pripomočkov ter naj bi krepil ključne elemente obstoječe regulacije.
Zakon o kakovosti v zdravstvu naj bi izboljšal varnost pacientov in zmanjšal tveganja za njihovo zdravje z bolj natančnim spremljanjem kazalnikov kakovosti. S tem naj bi se omogočila določitev optimalne obravnave pacientov in identifikacija odklonov v zdravstveni oskrbi, kar bi prispevalo k zmanjševanju nepotrebnih storitev, sprostitvi kapacitet v zdravstvu in krajšanju čakalnih vrst. Nato Zakon o digitalizaciji prinaša posodobitev zakonodaje za boljše povezovanje in analiziranje podatkov, kar je ključno za oblikovanje učinkovitih zdravstvenih politik. Nov zakon naj bi omogočil enoten digitalni zapis zdravstvene dokumentacije, ki bo zbrana na enem mestu.
[[image_2_article_69440]]
Nenazadnje, Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravilih naj bi usklajeval nacionalno zakonodajo z evropskim pravom ter zagotavlja preskrbo in financiranje zdravil v izjemnih razmerah. Prav tako poenostavlja izvrševanje določenih določb zakona in ureja področje uradnih kontrol kakovosti zdravil ter centralne baze zdravil. Ta zakon je ključen za zagotovitev nemotenega delovanja trga zdravil in povečanje varnosti pri uporabi zdravil v Sloveniji.
V medresorskem usklajevanju pa je Predlog Zakona o pravici nekdanjih bolnikov z rakom do enakega dostopa do zavarovalnih in kreditnih produktov. Ta zakon bo omogočil, da ozdravljenim bolnikom z rakom pri sklepanju finančnih, zavarovalnih in drugih podobnih produktov ne bo več treba razkriti informacij o svoji pretekli bolezni. Prav tako zavarovalnicam ne bo več dovoljeno zbirati podatkov o tovrstnih boleznih. Tako bodo osebe, ki so kadarkoli prebolele raka, imele enak dostop do zavarovalnih in kreditnih produktov kot preostali prebivalci.
