Ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel je danes grožnjo skupine zdravnikov iz mariborskega zdravstvenega doma s kolektivno odpovedjo zaradi "nedopustnih pritiskov" ZZZS označila kot neupravičeno. Grožnjo povezuje z uvedbo novega modela plačevanja ambulant družinske medicine in pediatrije. Prepričana je, da je treba opraviti nadzor.

Z nadzorom treba ugotoviti, kaj se dogaja na terenu

Zdravnike je namreč razburil napovedani nadzor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), ki je bil posledica skoraj devetkratnega povečanja števila posvetov na daljavo v Zdravstvenem domu dr. Adolfa Drolca Maribor. ZZZS je zato pozval izvajalce z večjim porastom k preverjanju obračunov.

Ministrica je pojasnila, da se je z novim plačnim modelom spremenil obračun krajših in srednjih posvetov na daljavo, ki so po novem všteti v pavšal, medtem pa so daljši posveti ostali kot samostojna storitev, kar pomeni izven pavšala.

"Izstopa dejstvo, da se je število daljših posvetov na daljavo izjemno povečalo verjetno zaradi tega, ker so bili srednji in kratki posveti na daljavo vključeni v pavšal, kar pomeni, da so bili že plačani," je dejala Prevolnik Rupel.

Če ZZZS ob takšnem izjemnem povečanju števila daljših posvetov ne bi naredil nič, bi bilo to narobe, je prepričana ministrica. Po njenih besedah je treba opraviti nadzor in ugotoviti, kaj se dogaja na terenu. ZZZS mora skrbeti za transparentno in pravilno porabo javnih sredstev, ki jih vsi prispevamo v zdravstveno blagajno, je dodala.

Je število pregledov na daljavo beleženo realno?

Kot smo poročali, se je skupina zdravnikov iz mariborskega zdravstvenega doma v anonimnem pismu pritožila nad "nedopustnimi pritiski" ZZZS. "ZZZS je enostransko zagrozil s pregledom in poračunom opravljenih storitev obravnav naših bolnikov na daljavo, pri čemer poskuša z iskanjem preteklih napak in ob za nazaj spremenjenih pravilih na račun kazni napolniti proračun," so zapisali. Ob tem so celo zagrozili s kolektivno odpovedjo delovnega razmerja.

ZZZS je s 1. februarjem 2025 uvedel nov model plačevanja ambulant družinske medicine in pediatrije, na podlagi katerega se kratki obiski in nekatere storitve na daljavo, ki so se v predhodnem modelu ločeno plačevali, z novim modelom plačajo iz povečanih sredstev za glavarino. "To pomeni, da teh storitev izvajalci ne obračunavajo več posebej, ampak se sredstva za njihovo izvajanje zagotovijo z višjo ceno glavarine. Izvajalci oz. zdravniki teh storitev ne beležijo več posebej, kar pomeni manjšo administracijo," so v torek za STA pojasnili na zavodu.

Mariborski zdravstveni dom je samo februarja in marca 2025 izvedel 8,9-krat več daljših posvetov na daljavo kot v enakem obdobju lanskega leta. Tamkajšnja vodja družinskih zdravnikov Maja Arzenšek je za Večer ocenila, da je število pregledov na daljavo realno zabeleženo. Opozorila je, da so pravila, kaj se plačuje posebej, določena nekoliko ohlapno, zato si jih zdravniki lahko različno razlagajo, piše STA.

Vlada ustanavlja zavod za nujno medicinsko pomoč

Vlada je sicer sprejela izhodišča za ustanovitev novega javnega zdravstvenega zavoda za nujno medicinsko pomoč, s čimer želi doseči enotno izvajanje in upravljanje sistema po vsej Sloveniji. Trenutno predbolnišnično nujno medicinsko pomoč izvaja 61 različnih izvajalcev, kar povzroča nepoenotenost in neusklajenost, še posebej pri večjih dogodkih. Z ustanovitvijo enotnega zavoda, ki naj bi bil vzpostavljen do konca leta, se pričakujejo enotni standardi usposobljenosti in opremljenosti, kar bo povečalo odpornost in odzivnost sistema tako v mirnem času kot tudi ob nesrečah.

Cilj je zagotoviti enako dostopnost do nujne medicinske pomoči za vse prebivalce države, poenostaviti prilagajanje števila ekip in postopoma vključiti vse izvajalce mobilnih enot. Dispečerska služba zdravstva in helikopterska nujna medicinska pomoč bosta preneseni v nov zavod, medtem ko satelitski urgentni centri in dežurna mesta ostajajo nespremenjeni.

Spremembe pri financiranju bolnišničnih obravnav in razširitev programov

Vlada je prav tako sprejela novelo uredbe o programih storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki prinaša posodobitev sistema skupin primerljivih primerov (SPP). To pomeni, da bodo bolnišnice po novem plačane na podlagi dejanskih stroškov obravnav v slovenskih bolnišnicah, namesto dosedanjih avstralskih podatkov izpred 20 let.

Ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel poudarja, da bo to prineslo pravičnejše in preglednejše financiranje, saj bo vsaka obravnava imela realno ceno, kar naj bi preprečilo izbiranje "precenjenih" programov. Nove uteži bodo uvedene 1. januarja 2026, zanje pa bo letno namenjenih 61 milijonov evrov dodatnih sredstev. Skupni obseg dodatnih sredstev v letu 2025 znaša 26,1 milijona evrov, v letu 2026 pa 106,8 milijona evrov.

Cene nekaterih obravnav se bodo zvišale (npr. ginekologija), nekatere pa znižale (npr. ortopedija). Za izvajalce, ki bodo zaradi sprememb prejeli manj sredstev, je predvideno dvoletno prehodno obdobje z dodatnimi programi. Uredba prinaša tudi razširitev programov; med drugim nova oddelka za neakutno bolnišnično obravnavo v UKC Maribor in SB Novo mesto.

Več novic tudi na slo24.si