Tudi v tem valu so šolske učilnice iz dneva v dan bolj prazne. Ob sprejetih ukrepih, torej izolacijah, karantenah, nošnji mask ter vsakodnevnem testiranju učencev, kadar se v razredu pojavi okužba, je na mizi tudi predlog, ki bi utegnil občutno zajeziti širjenje okužb in s tem preseljevanje pouka za domačo pisalno mizo.

Odpiranje oken ni vedno dobra rešitev

Bolj zdravo okolje in posledično tudi manjšo verjetnost prenosa okužb, je v učilnicah mogoče doseči z boljšo kvaliteto zraka. To lahko dosežemo s prezračevanjem ali mehanskim prezračevanjem. Medtem, ko je mehansko prezračevanje odličen način za ohranjanje kvalitete zraka, se večina šol še zmeraj poslužuje prezračevanja z mehanskim, rednim odpiranjem oken.

To morda ni toliko problematično v toplejših mesecih ali takrat, ko zrak ni preobremenjen z onesnaženjem ter v sezonah, ko zunanje okolje ni preobremenjeno z alergeni. Ker mnoge šole s prezračevalnimi sistemi niso opremljene, to predstavlja precej velik finančni zalogaj in niso obvezni.

Sodoben vzgojno izobraževalni proces zaradi spreminjajočih se zahtev in narave tega procesa, ki se stalno posodablja, nujno zahteva sistematično vlaganje v infrastrukturo.

“Na podlagi znanstvenih dognanj in smernic mednarodnih organizacij dodatni prezračevalni sistemi v izobraževalnih ustanovah niso obvezni. Sodoben vzgojno izobraževalni proces zaradi spreminjajočih se zahtev in narave tega procesa, ki se stalno posodablja, nujno zahteva sistematično vlaganje v infrastrukturo. Pandemija Covid-19 je utrdila prepričanje, da je za uspešno in spodbudno učno okolje potreben fizični kontakt z učiteljem oziroma predavateljem in vrstniki ter primerno zasnovan izobraževalni prostor,” pojasnjujejo na MIZŠ.

Strategija v pripravi

Med investicije v izobraževalno področje po mnenju ministrstva sodi tudi zdravstveni vidik, ob tem pa ne gre zanemariti sociološkega, tehnološkega in okoljskega vidika. “V okviru Načrta za okrevanje in odpornost se pripravlja strateški dokument razvoja izobraževalne in raziskovalne infrastrukture, ki bo upošteval vse te vidike, vključno s pomenom notranjega okolja, v pogledu kakovosti zraka in toplotnega okolja, in bo podlaga za nadaljnja in sistematična vlaganja v infrastrukturo.”

NIJZ je že marca 2020 pripravil smernice, ki se opirajo na spoznanja Svetovne zdravstvene organizacije in ostale smernice prezračevanja. Priporočila sproti spreminjajo in dopolnjujejo, kot taka pa bodo upoštevana pri pripravi strategije. Ta bo po mnenju MIZŠ dokončana letos septembra. “Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je med drugimi izdal priporočila za prezračevanje zaprtih prostorov, za preprečevanje širjenja okužb z virusom SARS-CoV-2, za področje vzgoje in izobraževanja. Priporočila izhajajo tako iz smernic evropskega združenja REHVA, ki temeljijo na trenutno najboljših razpoložljivih dokazih in znanju. Navedena priporočila eksplicitno ne narekujejo nabave dodatnih prezračevalnih in/ali ultravijoličnih čistilnikov zraka. Predvsem je bil prvi priporočen korak izdelava načrta prezračevanja, ki ga pripravi vsak zavod, in temelji na obstoječem sistemu prezračevanja (naravno, mehansko).”

Prezračevanje in klimatizacija le kot del prenove

Skrb za kvaliteto zraka preko prezračevanja, je le en vidik prenov, s katerim se trenutno ukvarjajo.  Na MIZŠ pojasnjujejo: “Prezračevanje in klimatizacija stavb torej predstavlja samo en segment delovanja stavbe. Vsaka stavba je praviloma projektirana za točno določen namen in skladno z zahtevami relevantne gradbene, energetske in okoljske zakonodaje, predpisi, smernicami idr. Sprememba postrojenja zato zahteva celovit pristop. Ministrstva pristojna za področje infrastrukture, energetike, okolja in zdravja so tista, ki na podlagi veljavnih standardov, novih znanstvenih dognanj, tehnično tehnoloških rešitev, okoljskih in socioloških vidikov, predlagajo spremembe veljavnih predpisov in standardov, ter podajo usmeritve za učinkovito in gospodarno razreševanje te problematike.”

Trenutno se izobraževalni zavodi znajdejo po svoje, problem pa je predvsem vir financiranja. Za prezračevanje trenutno še ni zagotovljenih sredstev na državni, niti na občinski ravni. MOM denimo do nadaljnjega ne predvideva vlaganja v ta segment, niti ni bil upoštevan ob sprejemanju načrtov. Ostaja torej zgolj pri priporočilih.

“Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje ne spremljamo doslednosti izvajanja zgoraj omenjenih priporočil in nimamo podatkov o izvedenih ukrepih v šolah z namenom zagotavljanja kakovosti zraka v učilnicah. Prav tako nimamo podatkov, ali so se povečale investicije v prezračevalne naprave v javnih zavodih (osnovne šole, srednje šole ipd.) zaradi pojava virusa SARS-CoV-2.”

V obdobju Covid-19, ko se trudimo dosledno izvajati ukrepe za preprečevanje širjenja SARS-CoV-2, lahko nastane dilema, kako izvajati redno zračenje prostorov v obdobjih onesnaženosti zunanjega zraka z delci PM.

S pripravo strategije se trenutno stanje utegne spremeniti, dotlej pa na NIJZ v primerih, ko mehansko zračenje ni priporočljivo, svetujejo druge ukrepe: “V primeru, da je onesnaženost zunanjega zraka višja od mejnih vrednosti, priporočamo, da se prednostno usmerimo v preprečevanje širjenja SARS-CoV-2. V obdobju Covid-19, ko se trudimo dosledno izvajati ukrepe za preprečevanje širjenja SARS-CoV-2, lahko nastane dilema, kako izvajati redno zračenje prostorov v obdobjih onesnaženosti zunanjega zraka z delci PM. V opisanem primeru seveda nobena od danih možnosti ni optimalna: če ne zračimo se v prostorih kopičijo onesnaževala, poveča se tveganje za prenos SARS-Cov-2 in drugih povzročiteljev respiratornih obolenj; ob menjavi notranjega zraka z zunanjim pa se bodo vrednosti delcev PM v prostoru hitreje povečale.”

Dokler na nacionalni ravni ne najdemo boljše rešitve in zagotovljenih sredstev, na NIJZ svetujejo čim boljše prilagajanje:  “Svetujemo, da v opisanem primeru zaprte prostore, še zlasti če se v njih zadržuje večje število ljudi, vseeno zračimo skladno z načrtom zračenja za zmanjšanje širjenja SARS-CoV-2. Hkrati svetujemo, da ves čas kurilne sezone redno spremljamo kakovost zunanjega zraka. V primeru napovedi dalj časa trajajočega močnega onesnaženja z delci PM pa skušamo temu v največji možni meri prilagoditi aktivnosti (npr. prestavitev večjih srečanj na drug termin, še več dela na daljavo),” pojasnjujejo.